Stari skedenj z novo dušo

Kozolci in skednji so tradicionalna znamenitost slovenskega podeželja. Danes jih večina ne služi več svojemu prvotnemu namenu in žalostno propadajo. A ne vsi. Skedenj v bližini Bohinjskega jezera, ki so ga nekoč uporabljali kot senik in hlev za živino, je z obnovo, za katero so poskrbeli Ofis Arhitekti, od zunaj ohranil avtentično podobo, v notranjosti pa je zaživel povsem na novo.

0

Več kot stoletje star gorenjski skedenj, ki stoji v bližini Bohinjskega jezera, je objekt, ki je spodaj sezidan iz kamna – tam so bili nekoč prostori za živino, orodje in stroje –, medtem ko je bil zgornji del konstrukcije, ki je lesen, namenjen za sušenje in shranjevanje sena. V biroju OFIS Arhitekti, ki ga vodita Rok Oman in Špela Videčnik, so se odločili za revitalizacijo skednja. Arhitekt Andrej Gregorič iz biroja Ofis Arhitekti, pojasnjuje, da so na ta način poskrbeli za dober primer ohranjanja kulturne dediščine, obenem pa so skednju spremenili namembnost – danes je v njem moderno stanovanje. “Hoteli smo pokazat, kako lahko objektu, ki je bil namenjen rušitvi, vdahnemo novo življenje in mu damo novo vsebino. Ob tem smo navzven ohranili avtentičnost in duh starega kmečkega skednja, brez da bi dodajali barve ali kakšne posebne dodatne konstrukcijske sklope,” razkriva arhitekt.

Izolacija in perforacije

Da bi objekt postal primeren za bivanje, je bilo treba poskrbeti za toplotno izolacijski ovoj. Zato so najprej odstranili strešno kritino in deske s fasade, poskrbeli za izolacijo in ustrezne inštalacije, nato so originalne strešnike in deske znova pritrdili nazaj. Zato je objekt navzven videti enak kot prej, le na delih, kjer so zdaj z notranje strani okna, so zvrtali luknje v deske na fasadi, da skozi perforacije v stanovanje prihaja svetloba.

Notri kraljuje smreka

Nadvse očarljiva je notranjost objekta. Osnovni podolgovat volumen se ob vstopu v prostor začne z dnevnim prostorom, ki se nadaljuje v jedilnico in preide v spalni prostor. Dodatna spalnica je v galeriji, do katere se pride po lesenem stopnišču. Vzdolž velikega bivalnega prostora so ob strani spremljajoči prostori: kuhinja, savna, kopalnici s straniščem – ti so zaradi ekonomičnosti pri razporeditvi inštalacij vse v isti vertikali.

Tramovi so origninalni, le nekoliko so jih pobrusili, zaščitili z impregnacijo in prebarvali z barvo, ki je malce posvetlila les. V notranjosti prevladuje smrekov les,  ki daje avtentičnost prostoru in je obenem prijazen za obdelavo. Ogrevanje v stanovanju je talno, v velikem bivalnem prostoru pa je tudi kamin, ki v hladnih mesecih pričara prijetnejše in pristno toplo vdušje.

Duh tradicije

Dodatno zanimivost opazimo na severnem delu fasade, kjer so v deske izrezljani tradicionalni ornamenti, ki so skozi majhna okna vidni v notranjosti. Prav gotovo marsikateri skedenj pri nas skriva podoben potencial, le dobra volja je potrebna, malo odprtega duha in se doseže marsikaj lepega in učinkovitega, je prepričan arhitekt Primož Gregorič.

Fotografije: Tomaž Gregorič