Vrtec v Bohinjski Bistrici je zgleden primer uporabe lesa v objektih javnega značaja, hkrati pa dober dokaz, da je mogoče lokalno tipologijo uporabiti tudi pri načrtovanju objektov večjih površin. Zasnova objekta namreč temelji na tipologiji domačije, sestavljene iz bivalnega objekta in pripadajočega gospodarskega poslopja. Tej ideji sledi tudi materialnost, a funkcionalnost novega objekta je tokrat drugačna. Pokukajte v vrtec, ki sta ga pod okriljem biroja Arrea zasnovali mladi arhitektki Ana Jerman in Janja Šušnjar ter Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernández-Zúñiga iz madridskega studia kal a.

S premišljeno zasnovano arhitekturo prenašajo prave vrednote tudi na najmlajše. In v primeru Vrtca Bohinj to prav zagotovo drži. Objekt novega enajstoddelčnega vrtca v Bohinjski Bistrici, ki je umeščen ob stavbi Osnovne šole, je zgleden primer, kako z arhitekturo in spoštovanjem do lokalne tipologije oblikovati primeren prostor za odraščanje najmlajših ter to podpreti s primerno materialnostjo. Vrtec v Bohinjski Bistrici, sicer enota Vrtca Bohinj, si je v ta namen prislužil že vrsto arhitekturnih nagrad. Od častnega priznanja na Piranskih dnevih arhitekture v okviru mednarodne nagrade Piranesi do arhitekturne nagrade na Balkanskem arhitekturnem bienalu, kjer so ga prepoznali kot najboljši odgovor na temo bienala – Nazaj h koreninam.

Vrtec, umeščen na rob naselja, se želi s svojo gradacijo višine volumnov in njihovo odprto pojavnostjo kar najbolj približati kvalitetam okolja in uporabnikom. V ta nam je zasnovan kot odgovor na programski in prostorski odziv – kako ustvariti prostore srečevanja, druženja in proste izbire, hkrati pa najmlajšim omogočiti aktivno raziskovanje domačega okolja. Vrtec s svojo pojavnostjo gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, a čeprav je hkrati tradicionalen, je sodobno izčiščen in odgovarja na potrebe današnjih uporabnikov. V tem primeru najmlajših.

»Vsak mali korak na doživljajski poti otroka je novo srečanje. Intimno zavetje zibke se postopoma širi, svet, ki ga odkriva, pa vsak dan znova dobiva nove obrise. Prek igre in gibanja otrok zaznava okolje s celim telesom, z vsemi čutili ter tako krepi občutljivost in zanimanje za prostor okoli sebe. V njem spoznava, čuti, se čudi, odkriva, sprašuje, dvomi, raste, pade, vstane, se veseli, dobi prijatelja, se uči,« so zapisali avtorji projekta Ana Jerman in Janja Šušnjar, ki delujeta pod okriljem biroja Arrea, ter Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernández-Zúñiga iz madridskega studia kal a.

Arhitekti so projekt razčlenili na tri manjše volumne z dolgimi dvokapnicami, ki jih povezuje skupno notranje dvorišče. Slednje tako postane mesto druženja in srečevanja, prav tako kot v tradicionalni slovenski arhitekturi zakoreninjen gank. Kot zanka notranjih in zunanjih vzdolžnih povezav omogoča fleksibilno rabo in kroženje. Prečno na ganke so umeščene igralnice, ki se na posameznih mestih med seboj povezujejo, sicer pa omogočajo nemoten program posamezni skupini.

Šest igralnic za starejše otroke je v prvem objektu, medtem ko so arhitekti v pritličje umestili servisne prostore (kuhinja, ordinacija, prostori za strokovne delavce). Druga hiša je oblikovana pritlično, v njej pa je pet igralnic za mlajše skupine in zunanja igralnica. V tretji objekt je umeščena telovadnica, ki je namenjena tudi širši lokalni skupnosti. 

Tudi z materialnostjo novonastali objekt izkazuje veliko spoštovanje do lokalne dediščine. Na betonskih jedrih in na pritličju prve hipe slonijo lesena ostrešja in lesen fasadni ovoj. Tega sestavlja kombinacija ometane in lesene prezračevane fasade. Betonske stene v interjerju so ometane, medtem ko so leseni skelet le obdali z leseno oblogo. Leseni lepljeni nosilci so vidni in pripovedujejo konstrukcijsko logiko hiše.

Ob uporabi lesa in celostni tipologiji se novonastali objekt lepo povezuje z okoljem, v katerem raste naprej. Pod krajinsko arhitekturo, ki deluje v sozvočju z objektom vrtca, se podpisujeta Luka Javornik in Lara Gligić. Vrtec objemajo pasovi vegetacije, medtem ko subtilno mejo z drugimi objekti predstavljajo zasajena drevesa in grmičevje. Osrednja površina je večnamenska zelenica, primerna za druženje in dogodke, okrog nje pa je kot zanka speljana asfaltna cesta, ki vodi do glavnega vhoda.  

  • Ime projekta: Vrtec Bohinj
  • Avtorji projekta: Ana Jerman, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández – Zúñiga, Janja Šušnjar
  • Krajinska arhitektura: Luka Javornik, Lara Gligić
  • Investitor: Občina Bohinj
  • Lokacija: Bohinjska Bistrica
  • Leto načrtovanja: 2020‒2021
  • Leto izvedbe: 2023
  • Površina: 2105 m²
  • Celotno obravnavano območje: 8380 m²

Fotografije: Luis Diaz Diaz