Ob vznožju hriba Babka, v mestecu Černišice na obrobju Prage, najdemo edinstven šopek enodružinskih hiš, ki že na videz izrazito izstopajo iz okolja. Tod se secesijske vile iz začetka 20. stoletja pomešajo s sodobnimi interpretacijami družinskega doma, vse od leta 1989 dalje namreč objektov v naselju ne povezuje skupni arhitekturni jezik, temveč veličina in merilo stavb. Vila Sidonius, projekt studia Stempel & Tesar architekti, je ena izmed teh, ki je poglavitne izzive lokacije z arhitekturo obrnila sebi v prid.
Hiše v tej mestni četrti Černošic so posejane na vrhu strmih parcel in se dvigajo nad potjo, vrezano v pobočje in obrobljeno z opornimi zidovi vrtov. Vila Sidonius pri tem ni bila izjema. Strma parcela vile leži na severni, senčni strani terena in je izmed najbolj strmih ter najvišje ležečih v soseski. To prinaša številne prednosti, hkrati pa tudi slabosti in izzive.
S parcele se razteza čudovit pogled na dolino reke Berounke in okoliške hribe, ostro oko pa lahko ujame celo panoramo češke prestolnice Prage. Prav s tem namenom so si arhitekti prizadevali, da bi lahko lastniki v razgledu uživali v prav v vseh bivalnih prostorih. To je bilo vse prej kot enostavno, saj so morali hkrati poskrbeti tudi za primeren dostop in zadostno mero osončenosti. Ker se parcela nahaja na severni strani, je bistveno slabše osončena, saj sonce večji del dneva osvetljuje le najvišji del parcele – območje, ki je zaradi strmega pobočja težko dostopno. Kako torej hišo postaviti čim višje na parceli in hkrati zagotoviti enostaven dostop?
V ta namen so objekt zasnovali kot visečo hišo – z mostno konstrukcijo na dveh stebrih, saj so ob tem maksimalno izkoristili prednosti parcele in obenem naslovili vse izzive. Stavba tako spominja na jekleni mostiček, postavljen na strmo pobočje, obrnjen proti najboljšim severnim razgledom in južnemu soncu.
Prefabricirana jeklena konstrukcija je sestavljena iz zunanjega nosilnega dela iz profilov HEB 300, ki premostijo osemnajstmetrsko razdaljo med monolitnimi armiranobetonskimi stebri, ter iz notranje konstrukcijske zapolnitve, pretežno iz profilov IPE 160, ki služi kot nosilni okvir za okna, streho in pode.
Stavba je konstrukcijski, arhitekturni in tehnološki eksperiment. Že od samega začetka je bil namreč cilj poiskati rešitve, ki bi premikale meje in preizkusile najnovejše tehnološke izdelke. Vhod v stavbo je zasnovan skozi podzemni predor iz garaže, kjer sta tudi studio in fitnes. Predor vodi do vznožja enega izmed stebrov, kjer dvigalo prebivalce popelje na bivalno raven, pri čemer se ustavi na vmesni postaji, kjer je mogoče dostopati do tehničnega prostora.
Srce doma je dnevno-bivalni prostor s kuhinjo in jedilnico. Od tod je urejen izhod na južno orientirano teraso, ki povezuje hišo z zaraščenim terenom in sončnim zgornjim delom vrta z bazenom. Izstopajoči deli »mostu« skrivajo dva različna svetova: na enem koncu svet otroških sob, na drugem pa glavna spalnica s kopalnico in razgledi.
Pri oblikovanju okolice so arhitekti studia Stempel & Tesar architekti tesno sodelovali s krajinskim arhitektom Vladimírjem Sitto, kar je rezultiralo v ideji o skrilastem pobočju z brezami. Nekateri oblikovni elementi, kot so bazen in pripadajoči detajli, so prav tako rezultat skupnega dela arhitektov in krajinskega arhitekta.
Hiša je rezultat edinstvenega ustvarjalnega procesa, v katerega niso bili vključeni le arhitekti, temveč tudi velika ekipa strokovnjakov za načrtovanje in izdelavo posameznih delov stavbe. Posebno vlogo ima tudi lastnik hiše, čigar aktivna vpletenost v celoten proces priprave in gradnje je pomembno vplivala na današnjo podobo objekta.
- Studio: Stempel & Tesar architekti
- Avtorja: Ján Stempel, Jan Jakub Tesař
- Leto končanja projekta: 2024
- Uporabna površina: 294 m²
Fotografije: Filip Šlapal
