Po intenzivnem obdobju načrtovanja in potrditvi končnega projekta za izvedbo (PZI) je nova hiša Maše in Denisa Šketako, ki ju spremljamo na poti do njunega novega doma, končno začela dobivati svojo pravo podobo. Začela se je faza prvih gradbenih del na parceli, v kateri sta imela sama aktivno vlogo. V tretjem delu zgodbe sta z nami delila izkušnje pri gradnji temeljne plošče in občutke v prvih dneh montaže, ko je njun novi dom že stal pod streho.
Gradbeno dovoljenje že v treh mesecih
V zaključku drugega dela zgodbe o gradnji montažne hiše sta Maša in Denis Šketako oddala vlogo za gradbeno dovoljenje na upravni enoti. Po tem je sledilo čakanje na gradbeno dovoljenje, ki, kot pove Maša, ni bilo dolgo. »Midva sva gradbeno dovoljenje dobila v treh mesecih, to se mi ne zdi dolgo. Je pa res, da so nama pri postopku ves čas pomagali Lumarjevi izvajalci za urbanistične storitve. So zelo profesionalni, tako da najina vloga ni imela pomanjkljivosti in nama po oddaji ni bilo treba delati popravkov. Vsak popravek vzame nekaj časa in se hitro zavleče.«
Priprava parcele na gradbena dela
S polnomočnim gradbenim dovoljenjem sta Maša in Denis lahko začela z gradbenimi deli, to je s tisto fazo gradnje montažne hiše, v kateri imajo kupci najbolj aktivno vlogo. Izkop gradbene jame in postavitev temeljne plošče je namreč v njihovih rokah.
Pred začetkom del je treba na zemljišču narediti ustrezne meritve, izbrati izvajalce in določiti nadzornika. Takrat se kupec znajde pred zelo pomembnimi odločitvami, pove Denis: »Vsi vemo, da je temeljna plošča, ki je pod hišo, zelo pomembna. Je dejansko naš čevelj. Če je čevelj slab, te lahko zebe po celem telesu. Enako je pri hiši, če je temelj slab, boš imel izgube v hiši.«
Nepoznavalec se v tej fazi morda lahko počuti malo izgubljenega, vendar Maša poudarja, da sta se veliko učila sproti ob gradnji, neprecenljiva pa je bila tudi pomoč Lumarjevega svetovalca Gašperja Fistravca. »Gašper nama je v začetni fazi zelo pomagal. Opozoril naju je na primer, ko je bil čas za zakoličbo in povedal, da bova za to potrebovala geodeta. Skratka dobivala sva usmeritve, koga bova potrebovala, kaj morava narediti v naslednjih korakih, katere materiale morajo izvajalci uporabiti. Vedela pa sva tudi, da imava ves čas na voljo sogovornika, če bova karkoli potrebovala,« pojasni Denis.
»Pri Lumarju pripravimo celoten popis del za izgradnjo temeljne plošče, to je pravzaprav že del osnovne ponudbe. Kupci pa se potem največkrat odločijo za izvedbo z lokalnim izvajalcem v lastni režiji. Sami pridobijo ponudbe in skrbijo za izvedbo. Izvajalce izbirajo večinoma od ust do ust,« pojasni Gašper.
Maša in Denis mu pritrdita: »Tako je. Midva sva spraševala znance. Dobro je, da je izvajalec preverjen, da je že delal take projekte in da mu lahko zaupaš. Pa tudi, da je dovolj blizu, da se mu ni treba vsak dan voziti na gradbišče. Dobro je bilo tudi to, da je najin izvajalec že delal izkop in temeljno ploščo za Lumarjevo hišo, tako da je že dobro poznal postopek.«
Geologa sta imela izbranega že od prej, še pred nakupom parcele je prišel preverit, ali so tla primerna za gradnjo. Pred začetkom gradnje pa so geologova naloga še podrobnejše meritve, oceniti mora na primer, kako globoko gradbeno jamo je treba izkopati.
Pred začetkom gradbenih del je treba na zemljišču narediti še tako imenovano zakoličbo – natančno izmeriti in označiti linije, po katerih se bo delal izkop. To je naloga geodeta. »Zanimivo nama je bilo opazovati, kako je najina geodetinja do centimetra natančno začrtala linije izkopa,« se ob tem spomnita naša sogovornika.
Čakanje na razpis Eko sklada
Pred začetkom projekta gradnje sta Maša in Denis od Lumarja dobila tudi popis vseh potrebnih materialov, ki morajo biti vgrajeni v temeljno ploščo. »To so zahteve Eko sklada. Dokaze o tem, da sva upoštevala vse zahteve, sva med izvedbo sproti pošiljala Lumarju. Pri njih namreč hranijo vso dokumentacijo, ki se mora predložiti vlogi. Za to ima Lumar posebne zaposlene, ki so bili z nama v stiku in so nama sporočali, kaj potrebujejo od naju. Eden od pogojev je na primer debelina izolacije in po njihovih navodilih sem z metrom poleg izolacije posnel fotografijo kot dokaz,« pojasni Denis.
Vse postopke za pridobitev subvencije Eko sklada vodi Lumar, tudi za dela, ki so sicer v rokah kupca, kot je izgradnja temeljne plošče. S pridobivanjem dokumentacije za Eko sklad je kar nekaj dela, vendar graditeljem prinaša precejšnje prihranke, zato Maša in Denis nista želela prehitevati. »Konec junija smo po prvotnem načrtu nameravali začeti z izkopom gradbene jame in sva že imela rezerviran dopust. So naju pa pri Lumarju opozorili, da razpis Eko sklada za leto 2021 še ni objavljen. Nisva bila edina, kar nekaj nas je računalo na razpis. Če bi začela graditi pred uradno objavo oziroma preden bi bile informacije o pogojih razpisa, na razpisu morda ne bi uspela.«
Mašini in Denisovi nasveti za izkop gradbene jame in postavitev temeljne plošče
Na upravni enoti sta v skladu s pravili najprej prijavila začetek gradnje. »Osem dni pred začetkom gradnje moraš oddati prijavo, ograditi parcelo z oranžno mrežo in postaviti tablo s podatki, kdo je investitor, izvajalec, naziv projekta in drugimi ključnimi informacijami. Osem dni mora to stati na nedotaknjeni parceli – midva sva se tega držala – 3. avgusta pa smo lahko začeli izkopavati,« pove Maša.
Maša in Denis sta hkrati z izkopom gradbene jame za hišo urejala tudi dovozno pot. »Po mojem mnenju je najboljše, da se vse dela hkrati. Velik poudarek sem dal na dovozno pot, na utrjevanje podlage, da se zagotovi ustrezna trdota tal za čas, ko pridejo Lumarjevi tovornjaki z opremo in je razkladanje nemoteno. Dovozno pot sva zato uredila zelo široko, ob koncu projekta pa jo bova zožila. Med montažo sem videl, da je to zlata vredno, saj ko hkrati pride več tovornih vozil, je dovolj prostora za vse in še za moj avto. Poleg tega sva že prej načrtovala, kje v hiši bo kaj stalo, da so se lahko že ob izkopu uredili tudi vsi priključki, od kanalizacije, vodovoda in podobno. Tako se pozneje, ko Lumarjevi izvajalci že montirajo hišo, ne križajo dela in ni treba spet kopati. To bi svetoval vsem, ki se lotevajo gradnje,« svetuje Denis.
»Dobro je tudi, da imaš na parceli dovolj primernega prostora za odlaganje materialov,« odgovori Maša, ko jo vprašamo, ali imata še kak nasvet za nove kupce Lumarjevih hiš. »Midva sva na parceli najprej postavila uto. Hecali smo se, da je to Lumar 1,« jo v smehu dopolni Denis.
Prevzem temeljne plošče
Maša in Denis sta imela srečo z vremenom, tako da so se vsa gradbena dela končala že prej kot v enem mesecu. 25. avgusta je bila temeljna plošča končana, nekaj dni prej pa sta sporočila Lumarju, da se dela zaključujejo. Tako je že po nekaj dneh lahko prišel Lumarjev nadzornik, ki je preveril in prevzel temeljno ploščo, kmalu pa sta dobila tudi obvestilo, kdaj se lahko začne montaža.
»Prvi možni datum za montažo najine hiše je bil 25. oktober. V Lumarju so naju hkrati obvestili, da se oken, ki sva jih izbrala, ne bo dalo dobiti pravočasno. Vedela sva, da imajo vse industrije težave zaradi pomanjkanja surovin, tako da nisva bila razočarana, so nama pa hkrati ponudili tudi dobro alternativo. Midva sva se vseeno odločila, da počakava na izbrana okna, tako da sva potem dobila nov datum, 20. december,« pove Denis. Nekoliko so se roki podaljšali tudi zaradi zamude pri razpisu Eko sklada, še pojasni Gašper, saj je bilo tisto leto naenkrat na montažo pripravljenih več projektov, ki so prej pol leta čakali na objavo razpisa.
Prvi dnevi montažne hiše
Začetek montaže sta Maša in Denis pričakala z vznemirjenjem. »Jaz sem malo slabo spala ponoči, ker sem komaj čakala. Je bilo pa takrat, 20. decembra, zelo zelo mrzlo. Izvajalce sva pričakala v najini leseni hiški Lumar 1. Skuhala sva čaj, pripravila ogenj, da smo si lahko vsi skupaj prišli pogret roke,« se spominja Maša.
»Z zanimanjem sem opazoval, kako se bo obnesla najina dovozna pot. Najprej je prišlo gradbeno dvigalo. Načrtovali smo sicer, da bo stalo na cesti, ampak je voznik zapeljal kar na dovozno pot, saj je bil teren dovolj trden. Niti centimeter se ni posedel. Rekel sem si: ‘Sedi, pet, naloga je opravljena’,« s smehom svoje prve občutke povzame Denis. »Kmalu so prišli še preostali delavci in začeli postavljati stene. Ob enajstih so bile vse stene že postavljene. Noro,« še doda z občudovanjem.
»Hiša s streho je pravzaprav postavljena v dveh dneh. Pomembno je namreč, da je čim prej pod streho, potem pa se posvetijo še drugim delom. Meni osebno je bilo zelo všeč, da so pri Lumarju material pripravili že na podlagi tlorisa, tako da v vsaki sobi čaka pravi material, ne da ga je treba prenašati po hiši. To delavcem zelo olajša delo, hitreje poteka. Postopek je videti res natančno optimiziran, izvajalci pa utečeni,« je navdušen Denis. »V bistvu se materializira vse, kar si leto prej snoval. Kar malo si evforičen, različna čustva te obletavajo. Na vse pretekle napore kar pozabiš,« doživeto opiše Maša.
Postavljanje notranjih sten.
»Ko hiša stoji, se začne z notranjimi deli. V treh dneh se utrdijo stene, dodatna izolacija. Na podstrešju je del nekaj več, uredi se izolacija, položi folija za zrakotesnost, naredi se zrakotesnostni test,« zadnje dni prve faze montaže hiše opiše Denis.
Zaključek prve faze montaže hiše Lumar Primus-D 140 je zato poseben mejnik, ki ga je treba proslaviti, se strinja Maša. »24. decembra je prišla še manjša ekipa in zaključila prvo fazo montaže, tako da sva dobila super božično darilo (smeh). V najini bodoči dnevni sobi sva postavila tudi majhno smrečico, pod katero sva postavila simbolična darilca in odprla šampanjec. Namesto smreke na strehi, kot je običaj pri gradnji, sva jo imela v najini hiši (smeh). To so taki posebni trenutki, ki si jih zapomniš.«
Več: Lumar
Sponzorirana vsebina
