Minimalistična ekspresivnost v staromeščanskem stanovanju

Arhitektka Ivana Hainz je ljubljanskemu stanovanju povrnila prvotni čar na spoštljiv, a sodoben način.

0

Marsikatero staromeščansko stanovanje bi bilo potrebno korenite prenove in domovanje nasproti ljubljanske Drame ni bilo nobena izjema. Čeprav je bila njegova arhitekturna lupina dobro ohranjena, je stanovanje z leti izgubilo svoj buržujski čar. Arhitektka je želela stanovanju povrniti bogat ambient, a ga hkrati očistiti nepotrebne sentimentalnosti.

Ko vstopimo v prostorno sprejemnico stanovanja, je to šele začetek: prav vse sobe so zračne in prostorsko razkošne. Ta voluminoznost je izvirna odlika stanovanja, ki jo je arhitektka le še poudarila s skrbno umeščenimi in skoraj nevidnimi vgradnimi omarami, pred katerimi se šopirijo izbrani prostostoječi kosi pohištva.

Stanovanje je oblikovano z veliko mero razumevanja do nekdanje vloge in dinamike staromeščanske arhitekture. Ohranjene so vse nosilne stene, z manjšo adaptacijo pa je le poudarjena njegova krožna zasnova. Vsaka soba namreč vodi naslednjo, s čimer stanovanje odkrivamo kot knjigo – zvezno in počasi.

Belo ozadje za impresivno umetniško zbirko

Ker je bil originalen parket žal preveč dotrajan, ga je bilo potrebno zamenjati, ohranjeni pa so številni izvirni elementi: polkrožna okna in visok strop; impozantna dvokrilna vrata s pripadajočimi podboji so dobila novo plast barve; stene so bile na novo ometane. Barvna paleta je vseskozi zelo enostavna – bela na beli.

Namesto dekorja je arhitektka dom opremila s številnimi umetninami slovenskih avtorjev, ki ji jih je pomagala izbrati ga. Slavojka Akrapavič (Atelje Galerija). Stene tega imenitnega stanovanja tako krasijo izbrani kosi, ki pripomorejo k ustvarjanje raznolikih atmosfer v posameznih prostorih. Tako na primer temačnejša slika pripomore k resnejšem ambientu v dnevni sobi, abstraktna večerna zarja nad posteljo pa nas vsak večer zaziba v sanje. Prav poseben razstavni prostor pa je ustvarjen na hodniku. Namesto, da bi le-ta ostal zgolj prehoden prostor, nujna pot med točko A in točko B, je hodnik z izbranimi velikoformatnimi umetninami postal prava galerija v malem.

Arhitektura: Ivana Hainz

Fotografije: Luka Kaše

Prejšnji članekNavdih za leto 2018: zen budizem
Naslednji članek5 idej za umestitev postelje v majhnem prostoru
Notranja oblikovalka, ki rada izkuša, opisuje in oblikuje lepe prostore. Ceni kvalitetno oblikovanje, dobre zgodbe in raznolike stile, ki jih srečuje na svoji profesionalni poti. Dosegljiva na spodnjih kontaktih: