Arhitektka Ivana Hainz je ljubljanskemu stanovanju povrnila prvotni čar na spoštljiv, a sodoben način.
Marsikatero staromeščansko stanovanje bi bilo potrebno korenite prenove in domovanje nasproti ljubljanske Drame ni bilo nobena izjema. Čeprav je bila njegova arhitekturna lupina dobro ohranjena, je stanovanje z leti izgubilo svoj buržujski čar. Arhitektka je želela stanovanju povrniti bogat ambient, a ga hkrati očistiti nepotrebne sentimentalnosti.
Ko vstopimo v prostorno sprejemnico stanovanja, je to šele začetek: prav vse sobe so zračne in prostorsko razkošne. Ta voluminoznost je izvirna odlika stanovanja, ki jo je arhitektka le še poudarila s skrbno umeščenimi in skoraj nevidnimi vgradnimi omarami, pred katerimi se šopirijo izbrani prostostoječi kosi pohištva.
Stanovanje je oblikovano z veliko mero razumevanja do nekdanje vloge in dinamike staromeščanske arhitekture. Ohranjene so vse nosilne stene, z manjšo adaptacijo pa je le poudarjena njegova krožna zasnova. Vsaka soba namreč vodi naslednjo, s čimer stanovanje odkrivamo kot knjigo – zvezno in počasi.
Belo ozadje za impresivno umetniško zbirko
Ker je bil originalen parket žal preveč dotrajan, ga je bilo potrebno zamenjati, ohranjeni pa so številni izvirni elementi: polkrožna okna in visok strop; impozantna dvokrilna vrata s pripadajočimi podboji so dobila novo plast barve; stene so bile na novo ometane. Barvna paleta je vseskozi zelo enostavna – bela na beli.
Namesto dekorja je arhitektka dom opremila s številnimi umetninami slovenskih avtorjev, ki ji jih je pomagala izbrati ga. Slavojka Akrapavič (Atelje Galerija). Stene tega imenitnega stanovanja tako krasijo izbrani kosi, ki pripomorejo k ustvarjanje raznolikih atmosfer v posameznih prostorih. Tako na primer temačnejša slika pripomore k resnejšem ambientu v dnevni sobi, abstraktna večerna zarja nad posteljo pa nas vsak večer zaziba v sanje. Prav poseben razstavni prostor pa je ustvarjen na hodniku. Namesto, da bi le-ta ostal zgolj prehoden prostor, nujna pot med točko A in točko B, je hodnik z izbranimi velikoformatnimi umetninami postal prava galerija v malem.
Arhitektura: Ivana Hainz
Fotografije: Luka Kaše
