Ko zunaj temperature padejo, večina med nami začne samodejno zapirati okna. Ogrevanje se vklopi, dom postane prijetno topel in počutimo se kot v varnem kokonu. Čeprav se nam zdi, da smo s tem poskrbeli za udobje, pa se v resnici v notranjih prostorih začnejo dogajati procesi, ki lahko pomembno vplivajo na naše zdravje in celo na stanje stavbe: ker prezračujemo manj pogosto, se v zraku povečajo koncentracije CO₂, vlage in drugih onesnaževal, posledice pa se pogosto pokažejo kot utrujenost, slabša koncentracija, rosenje oken ali celo pojav plesni. A na srečo obstaja rešitev, ki jo razkrivamo v nadaljevanju.
Pomanjkljivo prezračevanje ima vsaj štiri posledice na notranji zrak in s tem tudi na nas, ki se v hladnejšem delu leta veliko več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Po nekaterih podatkih v zaprtih prostorih preživimo kar 90 odstotkov dneva in v tem času dihamo zrak, ki je lahko tudi več-desetkrat bolj onesnažen od zunanjega.
1. Preveč CO₂
Vsak človek z dihanjem sprošča ogljikov dioksid (CO₂). Če prostorov ne prezračujemo redno, se njegova koncentracija hitro povečuje. V spalnici, kjer dve osebi spita osem ur pri zaprtih oknih, lahko raven CO₂ že ponoči preseže priporočene vrednosti (nad 1.000 ppm), posledice pa pogosto opazimo šele zjutraj: občutek težke glave, utrujenost, slabša zbranost in zaspanost čez dan. Posebej izrazito se te težave pokažejo v sodobnih energijsko učinkovitih hišah in stanovanjih, kjer so okna in ovoji stavb zelo dobro zatesnjeni. Kar je odlično za zmanjšanje toplotnih izgub, namreč ni nujno dobro za naravno izmenjavo zraka.
2. Vlaga se kopiči hitreje, kot si mislimo
Povprečna štiričlanska družina v enem dnevu v zrak sprosti tudi več kot 10 litrov vodne pare, ne nazadnje vlaga nastaja pri kuhanju, prhanju, sušenju perila in celo pri dihanju. Če se ta vlaga ne odvaja iz prostorov, se začne kopičiti, kar zaznavamo na različne načine: kot težak zrak, neprijeten vonj in kot občutek hladnejšega zraka kljub ogrevanju. Previsoka relativna vlaga, to je nad 60 odstotkov, ne vpliva samo na udobje, temveč ustvarja idealne razmere za razvoj mikroorganizmov, pršic in plesni.
3. Rosenje in kondenz na oknih
Verjetno je skoraj vsak že opazil kapljice vode na notranji strani okenskega stekla. Pojav je posebej pogost jeseni in pozimi, ko je zunaj hladno, v prostoru pa topel in vlažen zrak. Ko se ta sreča s hladnejšo površino okna, vodna para kondenzira. Marsikdo rosenje dojema predvsem kot estetsko težavo, vendar je v resnici opozorilni znak, ki pomeni, da je v prostoru preveč vlage in premalo izmenjave zraka. Če se kondenz redno pojavlja:
- lahko poškoduje okenske okvirje,
- spodbuja razvoj plesni okoli špalet,
- zmanjšuje bivalno ugodje,
- dolgoročno negativno vpliva na stavbo.
4. Plesen, tihi sovražnik zdravja
Plesen se ne pojavi čez noč. Običajno nastaja postopoma kot posledica previsoke vlage in jo največkrat opazimo v vogalih prostorov, za omarami, okoli oken, v kopalnicah in na hladnejših zunanjih stenah. Težava ni zgolj estetska, saj lahko spore plesni povzročajo alergijske reakcije, draženje dihal, kašelj in druge zdravstvene težave, še posebej pri otrocih, starejših in ljudeh z občutljivimi dihali. Ko plesen enkrat nastane, njeno odstranjevanje pogosto zahteva precej časa, stroškov in potrpežljivosti. Zato je bistveno učinkovitejše preprečevanje kot sanacija.
Rešitev: mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote
Danes stroka enotno poudarja, da zgolj občasno odpiranje oken pogosto ni več dovolj za zagotavljanje zdrave notranje klime. Najbolj učinkovita rešitev je mehansko prezračevanje z vračanjem toplote oziroma rekuperacijo. Kako deluje? Prezračevalni sistem neprestano odvaja izrabljen zrak iz prostorov in hkrati dovaja svež zunanji zrak. Pri tem toploto odpadnega zraka prenese na svež zrak, ki prihaja v dom. To pomeni:
- stalno svež zrak brez odpiranja oken,
- nižje koncentracije CO₂,
- učinkovito odvajanje vlage,
- manj možnosti za nastanek plesni,
- manj toplotnih izgub,
- boljše počutje in kakovost spanja.
Posebej pomembno pa je, da nam ni treba ves čas razmišljati, kdaj in koliko časa naj prezračujemo, saj sistem za to poskrbi samodejno.
Zakaj med rešitvami izstopajo prezračevalni sistemi LUNOS?
Med najbolj prepoznavnimi rešitvami na področju decentralnega prezračevanja so sistemi LUNOS, ki so v Sloveniji prisotni že vrsto let. Njihove prednosti so predvsem
- enostavna vgradnja tudi v obstoječe objekte,
- ni potrebe po zahtevnih cevnih razvodih po celotni hiši,
- tiho delovanje,
- visoka energijska učinkovitost.
Velika prednost za investitorje je tudi možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada za določene prezračevalne sisteme, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, kar lahko pomembno zmanjša začetno investicijo.
»Največja razlika je, da se zjutraj ne zbujamo več v zatohli spalnici. Okna se ne rosijo, zrak pa je ves čas svež, ne glede na vreme,« poročajo tudi uporabniki in prav njihove izkušnje potrjujejo, da kakovost zraka ni razkošje, ampak osnovni pogoj za zdravo bivanje.
Več o prezračevalnih sistemih LUNOS pa izveste s klikom na www.lunos.si!
Fotografije: LUNOS, Shutterstock
Sponzorirana vsebina
