Organsko. Prvinsko. Povezano z naravo. Oblikovano z ljubeznijo do detajlov. Z vsemi temi besedami bi lahko kar najlepše orisali keramične izdelke Damjana Rutnika, sicer velikega ljubitelja naravnih materialov in ustvarjanja, ki se rad potopi tudi v svet drugih ročnih spretnosti. Njegove izdelke najdete pod imenom Atelje Kamej.
Damjan je ena tistih ustvarjalnih duš, ki jih svet ustvarjanja privlači že vse od otroških let. Že po zaslugi družine se je namreč spoznal s slikarsko umetnostjo in kiparjenjem, z leti pa je njegova želja po ustvarjanju le še rasla. Tako kot verjetno vsi se je z glino prvič srečal v osnovnošolskih letih, medtem ko ga je resneje začela zanimati šele pred dvema letoma. Po zaslugi partnerice Vesne, ki glino interpretira kot medij za meditacijo, se je s tem naravnim materialom še močneje povezal.
Skupaj s svojo boljšo polovico se je lotil ustvarjanja in raziskovanja »tega magičnega materiala«, ki ga je v hipu prevzel. Svoje znanje je razširil s poglabljanjem v različne tehnike obdelave in s študijami oblik. Udeležil se je tečaja v lončarskem središču Maribor, kjer je vse do nakupa lastne peči žgal tudi svoje stvaritve. Z novo pečjo pa se je začelo novo poglavje v njegovi zgodbi ustvarjanja. Kot pove sam, je najbolj razburljiv prav trenutek, ko odpreš peč, saj nikoli ne veš, kako se je glina odzvala na temperaturo. Glina pa mu še zdaleč ne predstavlja le medija za izražanje kreativnosti, temveč v njem budi precej globlje občutke.
»Pri glini me najbolj privlači njena surovost in hkrati senzitivnost ter povezava z zemljo, ki je primarna materija in oddaja močno energijo, obenem pa ponuja mogočne razsežnosti, kaj vse lahko iz nje ustvariš. Ob delu z glino, ko imam pred seboj kepo materiala, iz katerega lahko ustvarim, karkoli si zaželim, se čas ustavi. Stanje misli je meditativno,« pove Damjan in ob tem doda: »Najlepše pri raziskovanju gline je tudi to, da ko se srečaš z njo, te začara in vodi po poteh čarobnega sveta pridobivanja novih znanj in spoznanj. Ne nazadnje odkrivanja samega sebe in lastne identitete.«
Z njegovo veliko ljubeznijo do gline pa se je začela razvijati tudi znamka Atelje Kamej. Kamej v koroškem narečju, od koder prihaja tudi Damjan, pomeni kamen. Prav z uporabo narečne besede pri poimenovanju znamke se je še tesneje povezal z regijo, od koder prihaja, obenem pa ostal zvest načelu ohranjanja slovenskega jezika in narečnih besed. »Jezik je živ, ko se ga govori, tako kot glina daje energijo, ko se jo uporablja,« nam zaupa ustvarjalec, čigar ime znamke pa ima še eno dodatno simbolično vrednost. Glina je namreč sestavljena iz zemeljskih elementov prahu kamna in vode, ki se v ognju povežejo v kamenino. Ta izdelku daje trdnost in značaj.
Njegove izdelke navdihujejo organske, prvinske barvne lestvice in oblike. Nič nenavadnega, saj mu prav narava služi kot osrednja inspiracija. Navdihuje ga mogočnost narave in obenem njena senzibilnost. Njen čudežni svet, ki se barva v najrazličnejše odtenke. Pri ustvarjanju za zdaj uporablja le transparentne glazure, saj ima že samo mešanje različnih barv glin svoje razsežnosti.
»Za zdaj raziskujem barvne palete mešanja različnih glin in njenih zemeljskih barv,« pojasni ustvarjalec, ki v svoje izdelke rad vključi tudi druge naravne materiale: »V naravi si torej nabiram navdih za življenje in ustvarjanje, čas, preživet med krošnjami, pa tudi izkoristim za nabiranje drevesnih vej in korenin, ki jih vključim v svoje izdelke. Les in glina sta čudovita naravna materiala, ki se lepo združita v celoto. Med iskanjem novih podvigov se mi je namenil izziv, da združim ta dva naravna materiala.«
Največji izziv pri oblikovanju mu še danes predstavlja izdelava čajnika, ki ga je kot oblikovni izziv poklicala že v samem začetku. Pitje čaja je vse prepogosto podcenjeno, medtem ko v številnih kulturah velja za obredno dejanje, ga pri nas pogosto jemljemo povsem samoumevno. Čaje iz mnogoterih zeli, ki rastejo po slovenskih travnikih in gozdovih, bi bilo smiselno piti iz očesu prijetnih čajnikov in čaš. Oblikovanje čajnika je prav poseben izziv. Sama oblika je sestavljena iz več posameznih komponent, zaradi česar je izdelava dokaj kompleksna. Ni pomemben le izgled, temveč predvsem to, da med nalivanjem iz čajnika ne kaplja.
»To je eden od oblikovnih izzivov, ki ženejo mojo iskro raziskovanja,« prizna Damjan, ki izdelke oblikuje tako na vretenu kot tudi ročno. Sploh slednje mu je še za odtenek ljubše. Vsi čajniki, ki jih je do zdaj ustvaril, so tako izdelani z ročno tehniko, zato mu izdelava na vretenu predstavlja prav svojevrsten izziv. Teh mu tudi za prihodnost ne manjka.
Kot pojasni, bo leto 2024 prineslo veliko novega znanja in sprememb. Hvaležen je, da ima pri tem podporo partnerice, ki mu ob strani stoji že od začetka. Tudi sama se mu pridruži pri ustvarjanju iz gline, poskrbi pa tudi za fotografije, s katerimi njegovi izdelki dosežejo širše občinstvo.
»Prihodnost ateljeja Kamej tako ni rezervirana samo zame, načrti so, da se delijo pridobljena znanja v smislu delavnic ter več povezovanja z drugimi ustvarjalci. Rasteš in se izpopolnjuješ le v načinu povezovanja ter da znanje in izkušnje deliš med soljudi,« zaključi Damjan, ki se spogleduje tudi z obiskom Japonske in tamkajšnjih mojstrov oblikovanja keramike, s čimer bi svoje znanje še obogatil.
Fotografije: Vesna Ferlič
