Tri lukne: duh narave v sanjavih kosih keramike

Keramične umetnine, ki nastajajo pod znamko Tri lukne, navdušujejo s svojo edinstvenostjo in igrivostjo. Ustvarjalko Ano Haberman, po izobrazbi diplomirano etnologinjo in kulturno antropologinjo, je glina osvojila s svojo energijo, ob dotiku, ki ustvari most med notranjim in zunanjim svetom. Njena pripadnost temu naravnemu materialu pa je iz leta v leto obilnejša, saj jo navdušuje tudi dejstvo, da se učenje ob oblikovanje keramike nikoli ne konča.

0

Ljubezen, ki traja že več kot 10 let

Izdelki z imenom Tri lukne so namenjeni vsem, ki si znajo vzeti čas zase in uživati v preprostosti trenutka. Ime znamke, ki stavi na edinstvenost vsakega posameznika, se je porodilo povsem po naključju. »Ko se mi je brat ponudil, da mi izdela spletno stran, ki danes že pošteno potrebuje prenove, sem potrebovala ime, za katerim se »skrijem« in ker sem takrat ravno izdelovala gumbe, ker si vsake toliko rada kaj zašijem, sem se malo hecala, zakaj bi ravno dve ali štiri luknje, če so lahko tri. Tako sem v tistem trenutku pomislila na »tri lukne« in to zvezo uporabila še za ime. Tri luknje še vedno rada uporabljam pri gumbih, pa tudi na drugih keramičnih kosih,« pojasni Ana, ki se je v glino zaljubila pred dobrim desetletjem, ko se je zagledala v unikatno skodelico iz kamenine. Odločila se je za nakup, za vsak slučaj pa pustila svojo številko, da jo lahko pokličejo, ko bo organiziran tečaj rokovanja z glino. Ko je zazvonil telefon, ni odlašala in tako se je njena zgodba z glino začela razvijati.

Ščipanje

Vsak izdelek je narejen ročno, pri izdelavi pa se zanaša na tehniko imenovano ‘pinching’ oziroma ščipanje, saj s tem izdelkom vdahne zemeljski pridih. »Privlači me že sam počasen, meditativen proces ročnega oblikovanja in to, da so glavno orodje pravzaprav moje roke. Navdušujejo pa me tudi končni rezultati tega procesa, saj ne glede na to, koliko truda posvetiš v oblikovanje »popolne« oblike, ko se glina sreča z visoko temperaturo, pokaže svoje »nepravilnosti«, dostikrat nekakšno »uravnoteženo nepopolnost«, v kateri vidim največji čar. Všeč mi je, da tudi takrat, ko poskusim ustvariti več »enakih« kosov, ti na koncu vsak po svoje nagovarjajo. Kot bi govorili vsak svoj jezik. Vsak je malo drugačen in ravno v tej skoraj neopazni drugačnosti je nekaj, da ti kak izdelek še posebej zapoje v rokah,« z navdušenjem razlaga ustvarjalka. V njenih izdelkih je mogoče občutiti duh narave, kjer se sama še posebej dobro počuti.

“Izdelujem to, kar čutim”

Slovenci smo lahko ponosni, da na naših tleh ustvarja veliko število nadarjenih ustvarjalk keramike. Kljub široki ponudbi, pa je vsaka znamka zase unikat. Tudi Tri lukne se razlikuje od preostale ponudbe na trgu, čeprav Ana priznava, da se s tem kaj dosti ne ukvarja.  »Izdelujem pač to kar čutim in mi je všeč, ne glede na trenutne trende. Moji izdelki so odraz tega, kar si sama želim ustvarjati in za kar mislim, da nosi moj »podpis«, ki izdelke ločuje od drugih. Kolikor mi je znano, ni prav dosti keramikov, ki bi kot glavno tehniko pri delu uporabljali »ščipanje«, sploh pa ne za izdelavo zelo tankih posod, kar je na nek način razumljivo, saj  zahteva precej časa, kar pa je v družbi, kjer je čas denar, mogoče malo »nesmiselno«,« pove oblikovalka keramike, ki ji največji izziv predstavljajo prav velike sklede, saj zahtevajo veliko mero umirjenosti in časa.

Za sanjave duše

»Všeč mi je kombinacija zemeljskih, kamnitih tonov gline z modro/zeleno glazuro, zato te glazure nekako vztrajajo, čeprav se barvne glazure že nekaj časa umikajo mojemu delu. Vedno ljubši so mi izdelki brez glazure, se mi zdi, da jih ta včasih malo »pokvari«,« pove o slogu, ki ji je trenutno najbliže. Glas o njenih izdelkih se je razširil tudi onkraj slovenskih meja, tako njena keramika krasi tudi japonsko restavracijo v Abu Dhabiju. Ob tem ustvarjalka prizna, da bodo njeni izdelki blizu predvsem tistim, ki so jim ljube organske oblike, sanjavim dušam, ki znajo ceniti ročno delo in unikat.

In kako sama vidi znamko čez desetletje? »Hm tako daleč pravzaprav ne razmišljam. Če idealiziram, si predstavljam, da v zgodbo vpletem še nekaj čudovitih ljudi, ki skrbijo za spletno stran, spletno trgovino in še kakšne birokratske zadeve, sama pa imam več časa za ustvarjanje in raziskovanje. Morda imam večji atelje, v katerem z lahkoto gostim tudi druge keramike,« zaključi Ana.

Fotografije: Katja Sket

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *