Le malokdo bi se odločil ohraniti stoletno hišo brez kanalizacije na izjemni parceli le lučaj od mestnega jedra. A pravi lastniki, združeni s pravimi arhitekti, nam vedno znova dokazujejo, da je to ne le možno, pač pa za ohranjanje naše stavbne dediščine pravzaprav nujno.
Čeprav je bila Murska Sobota kot mesto omenjena že leta 1366, je po svojem izgledu ostala podeželski trg vse do konca 19. stoletja. Takrat je pričela dobivati svojo urbano podobo z novimi javnimi stavbami in meščanskimi hišami. Med slednjimi se je v prvi polovici 20. stoletja razvila posebna tipologija hiše z vrtom: skromna pritlična hiša, krita z dvokapnico, ki na ulično stran z arhitekturno ornamentiko kaže ambicijo po urejeni meščanski podobi, na vrt pa se obrača s svojim preprostim, kmečkim licem. Podstrešja niso bila izkoriščena, značilne pa so bile delne podkletitve, kjer so na zbiti zemlji trajneje hranili sadje, zelenjavo ter pijačo. Hiše, zgrajene v začetku prejšnjega stoletja, tudi še niso bile opremljene s kanalizacijo: sanitarije so se nahajale izven osnovnega objekta.
Takšnih hiš je v Murski Soboti veliko: arhitekta Maja in Goran Dominko sta dobila naročilo za prenovo ene od njih. Pri prenovi sta pokazala neverjetno mero razumevanja te samosvoje tiplogije enodružinske hiše, hkrati pa poskrbela za njeno temeljito posodobitev.
Ohranila in renovirala sta vsa vrata in okna, vključno s stavbnimi okvirji. Talni podi so izvedeni klasično – s polaganjem desk na izolirano podlago. V prenovi zunanjosti so obnovili vso fasadno ornamentiko, fasado pa osvežili v umirjenih barvnih tonih. Prav tako so izdelali nove kovane detajle – ograjo in nadstrešnico – ter vestno rekonstruirali gank. Hiša je navzven zaživela popolnoma enaka, morda še celo bolj meščanska kot nekoč.
Večje spremembe pa so se zgodile znotraj objekta. Kopalnica je končno dobila kanalizacijo, kuhinja je bila izdelana povsem na novo, podstrešje pa se je izkoristilo za spalnice. Interier je pod taktirko arhitektov prešel iz značilno kmečkega v urbano-meščanskega. Z barvo so bili poudarjeni visoki stropi, notranja vrata in vratni okvirji; notranja oprema pa je bila izbrana v uravnoteženi kombinaciji izčiščeno sodobnega, vintage in bogato meščanskega sloga. A ključno, domače je vendarle ostalo: vidna strešna konstrukcija v mansardi, na primer, priča o tehnologijah gradnje tistega časa; ali pa stara keramična peč, ki v svoji originalni obliki še vedno greje dom.
Na lično urejenem vrtu je svoje mesto našla terasa z nadstrešnico, pod katero pa je umeščen še jacuzzi.
Prebivalci te enkratno obnovljene hiše so tako dobili vse hkrati: življenje, le lučaj od samega središča mesta, a v stiku z naravo; ter bivanje v stiku s preteklostjo, a v vsem udobju, ki ga ponuja današnji čas.
Arhitektura: Kubico domino arhitekti (Maja in Goran Dominko)
Fotografije: Kubico domino arhitekti
