Pri Andreji Podkrajšek: praznična idila ob zvoku citer

Naravni materiali, zlato-bež barvne kombinacije, mehki zvoki citer. Vse to bi lahko otipali, vedeli in slišali, če bi vstopili v praznično okrašeni dom naše bralke Andreje Podkrajšek. Z nami je delila nekaj utrinkov svoje idile.

Okraševanje in dekoriranje doma je Andrejin hobi v vseh letnih časih, decembra pa še prav posebej, saj ta mesec obožuje. Z dekoracijami ne eksperimentira, jih preveč ne spreminja in ne sledi trendom, enostavno prisega na naravne materiale in to je osnova.

»Je pa res, da tudi vsako leto nekaj dokupim. V osnovi mi je ta moja okrasitev tako pri srcu, da jo zato tudi ne menjujem vsako leto. Ideje velikokrat dobim iz Instagrama in pa iz kakšne revije, spleta… Letos sem, glede na situacijo, veliko naredila sama, ker v bistvu ni bilo kje kaj za kupit,« pripoveduje in doda, da ker imajo nizko pritlično hišo in spodaj v enem prostoru jedilnico in kuhinjo, je ta del hiše njej najbolj pri srcu in tega potem vsako leto tudi okrasi.

Andrejini hčeri, stari 21 in 11 let, radi sodelujeta pri krasitvi doma, z njo se tako lepo dopolnjujeta, da je prav ponosna in na koncu so vse tri vedno zadovoljne z rezultatom. So se pa letos njihova mnenja malce kresala okoli prazničnega drevesca, spraševale so se, ali imeti naravno ali umetno smreko.

»Punci sta navijali za umetno, jaz nasprotno. Pa sem si mislila ”naj bo po njuno” in izpadlo je čudovito. Iz podstrešja je smreka na prvo adventno nedeljo pristala v naši jedilnici in čakala na dekoracijo. Posprejala sem jo z belim snegom in takoj je bila videti bolj naravna.«

Sicer pa imajo po domu razporejeni še dve manjši smreki, prav tako okrašeni, le da sta naravni. Ena stoji pri televizij v dnevni sobi, druga pri vhodu v kuhinjo, pod njimi pa bi zaman iskali velike vreče in škatle daril, saj so ta pri Podkrajškovih vsako leto skromna. »Zavedamo se, da ni sreče v velikosti daril,« pravi Andreja in meni, da gre bolj za pozornost, naklonjenost pa si raje izkažejo z družinskimi običaji, druženjem na sveti večer, ko obe hčeri igrata citre in je iz njihovega doma slišati melodije Svete noči.

Kako pa je z zunanjo okrasitvijo, še povprašamo? »Zunaj imamo okrašeno in pred hišo stoji nekaj smrekic, ki sem jih letos prvič naredila sama. Razmišljam, da bom drugo leto naredila pravljični gozd. Ker živimo čisto ob gozdu, bi bilo povsem izvedljivo. Punci me podpirata in ideje že nastajajo. Res uživam v tem,« zaključuje Andreja.

Fotografije: osebni arhiv Andreje Podkrajšek

Prejšnji članekNova telovadnica za I. OŠ Celje
Naslednji članekTiha toplotna črpalka, odlični sosedski odnosi
blank
Novinarka in prevajalka, v prostem času pa športnica in knjižni molj. Stalno je na lovu za novostmi s področja bivanja, pri čemer jo najbolj navdušujejo kombinacije naravnih materialov in modernih tehnologij. Če bi morala izbrati en sam kos pohištva, ki bi ga lahko vzela s seboj na neobljudeni otok, bi bil to knjižni regal.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *