Kako iz večsobnega stanovanja ustvariti odprt tloris? Praška arhitektka Marketa Bromova ima rešitev. Na željo naročnika je stanovanje v armiranobetonski stavbi spremenila v sodobno domovanje, ki diha s polnimi pljuči.

Arhitektka Marketa Bromova je popolnoma oklestila večsobno stanovanje v praškem predmestju Letna, ki je bilo razdeljeno na več manjših prostorov.

Na željo naročnika je ohranila le nosilne stene iz armiranega betona, da pa ne bi bil prostor preveč odprt in bi kljub zračnosti ponujal veliko zasebnosti, je ustvarila kopico virtualnih pregrad. Danes je 97 m² veliko stanovanje popolnoma neprepoznavno.

Praška arhitektka se je oblikovanja lotila nekoliko drugače kot večina. V izčiščen prostor, ki ga je oklestila predelnih sten, je namreč z vstavljanjem navideznih škatel ustvarila niz, med seboj na videz ločenih prostorov, ki pa so hkrati vseeno povezani, tloris pa odprt.

Teksturirana petrolej omara

Z umeščanjem posameznih pregrad je spalni del ločila od dnevnega, ločnico pa najbolj definira prav vpadljiva teksturirana petrolej modra omara v kuhinji. V tej se skriva tehnični del kuhinje, vključno s hladilnikom, pomivalnim strojem in vgradno pečico. Vanjo so umeščene tudi garderobne omare v spalnici in omara v predsobi.

Ob vhod je umestila manjši utility, iz predsobe pa se pogled odpira v dnevni prostor s kuhinjo – tu kraljuje prostoren kuhinjski otok, obložen z medeninastimi ploščami in betonskim pultom. Ozadje kuhinji predstavlja pregradna omara v petrolej odtenku, za njo pa se skriva spalni prostor.

Tega od kopalnice ločuje manjši knjižni prostor/pisarna, edina vrata v stanovanju pa so prav prozorna kopalniška, ki ne ustvarjajo ovire, temveč zgolj vizualno omejujejo prostor. Osrednja želja naročnika je bila, da se ustvari domovanje brez vrat in pregrad, kar je arhitektki tudi uspelo.

Kontinuiteto prostora je arhitektka dosegla z uporabo enotnega tlaka, ki je enoten po celotnem stanovanju – tudi v kopalnici. Gre za brušen betonski estrih, ki ob medenini in prefinjenem izboru barv stanovanju vdahne še malo robustnosti.

Fotografije: Veronika Raffajová