Med protokolarnimi objekti Republike Slovenije ima Vila Tartini v Strunjanu posebno mesto zaradi svoje lege. Gre za edino protokolarno posestvo na slovenski obali, kar pomeni, da vilo obdaja milo podnebje, odlikujeta pa jo izjemna lokacija ter okolju in vlogi primerna arhitektura, v objemu parka s sredozemskim rastlinjem.
Bogata piranska družina Tartini si je lokacijo izbrala v 18. stoletju za preživljanje poletnih dni v bližnjem Strunjanu in na njej postavila vilo leta 1700. To je rodbina, iz katere izvira sloviti glasbenik Giuseppe Tartini. Sedanja podoba vile pa je nastala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je takratni Izvršni svet Ljudske republike Slovenije odločil, da dotrajano vilo, ki je v poltretjem stoletju zamenjala več lastnikov, podrejo in na njenem mestu postavijo novo, času in vlogi primerno.
Od arhitekture stare vile po rušitvi ni ostalo nič, celo zgodnjekrščansko cerkvico sv. Bassa, ki je stala blizu, so porušili, danes pa na njo spominjajo samo ostanki tlaka.
Odločitev za načrtovanje novega protokolarnega objekta so zaupali arhitektu Vinku Glanzu, ki je v tistem času načrtoval več drugih protokolarnih objektov, kot so vila Bled, grad Brdo, slovenski parlament in drugi. Arhitekt Glanz je na tlorisu nekdanje Tartinijeve zgradil novo vilo, ki z organizacijo morske zahodne fasade in lokacijo vhoda upošteva terasasto zasnovo vrta oziroma dostop do hiše na dvignjenem platoju. Odprl jo je proti morju s stekleno steno, v notranjost pa umestil veliko vzdolžno dvorano, ki jo je povezal z manjšo dvorano, iz katere vodi stopnišče v gornjo etažo. Vilo je obdal z betonskimi pergolami, po katerih se vijejo cvetoče vzpenjavke. Pri gradnji je uporabil dragocene materiale, predvsem različne plemenite apnence.
Arhitektka Juta Krulc se je obnove in preureditve parka ob vili lotila v času gradnje novega objekta. Zaraščeni park je bilo treba najprej temeljito očistiti, obnoviti grajeno strukturo in nato izdelati nov načrt zasaditve. Preživelo je več mogočnih dreves, predvsem pinij in magnolij, ki jih je arhitektka Juta Krulc med ureditvijo parka ohranila in zasaditev obogatila s predstavniki mediteranske flore. Dela se je lotila s spoštovanjem do dediščine in ob upoštevanju značilnosti sredozemskih vrtov. Danes je prav zeleno okolje vile ena njenih odlik.
Vila Tartini je sicer zaprta za javnost, vendar se v njej dogajajo različni dogodki. Njene prostore je mogoče najeti in v njih preživeti lepe dni.
Fotografije: Matic Kremžar, arhiv JGZ Brdo, Slobodan Simič Sime, Pomorski muzej »Sergeja Mašera«
