Mlad par iz Primorske si je v Ljubljani ustvaril nov dom, ki sredi prestolnice ohranja korenine in vez z Obalo na subtilen način. Z modrimi kuhinjskimi frontami, z mehko svetlobo in nežnimi tekstilijami, v terakotnem odtenku stolov. V toplini lesa in občutku zavetja, ki ga stanovanje gradi skozi barvne odtenke in razporeditev.
Par iz Primorske si je po selitvi v Ljubljano zaželel v prestolnici ustvariti več kot le funkcionalno bazo za mestno življenje. Želel je ustvariti dom, ki diha v urbanem ritmu in deluje skladno z njunim načinom življenja. Ona, marketing specialistka, in on, inženir, sta si zaželela tudi, da bi ljubljansko stanovanje ohranjalo duh Primorske, a brez dobesedne morske tematike. Oblikovanje stanovanja, ki se razprostira na 72,7 m2, sta zaupala Rebeki Gnezda iz Nest interier design, ki je ustvarila urejen in estetski, a hkrati praktičen in nikakor ne tog interjer, ki diha kot kompaktni garsonjerski tlorisi, a z jasno organizacijo.
Kljub lokaciji v prestolnici interjer subtilno odraža veliko ljubezen do obale, morja. Modra v kuhinji in spalnici pa ne deluje kot ilustracija morja, ampak kot občutek miru in globine. Terakotni stoli in sedežna garnitura prikličejo rdečo zemljo, toplino in suhost primorske krajine. To ni obalni apartma, ampak mestno stanovanje z osebnim geografskim spominom.
»Drugi izziv je bil ustvariti eleganten, a ne preveč resen dom za mlad par. Prostor ima veliko svetlih površin, čiste linije in premišljene vgradne elemente, vendar ni sterilen. Barvni poudarki ga sprostijo. Modre omarice, opečnato-rdeči tekstil, zlate oziroma tople kovinske luči, zaobljene oblike miz in ogledal ter mehke zavese ustvarijo bolj domač, manj formalen značaj,« pojasni Rebeka Gnezda.
Enega izmed prostorov so zasnovali kot nursery room oziroma previjalnico, a bo čez leto ali dve potreboval popolno prenovo. Zato je zasnovan kot svetel in prilagodljiv. Kot nežen prostor, ki lahko deluje kot soba za dojenčka, pozneje pa se z nekaj drugačnih kosov pohištva spremeni v otroško sobo. Temelj je mirnost, nekateri modri poudarki pa v prostor vnašajo igrivost. Kot pove oblikovalka, je prav ta prostor eden pomembnejših v zgodbi stanovanja, saj nakazuje, da projekt ni zasnovan le za trenutno stanje, temveč bo z leti počasi rasel in se razvijal:
»V sobi so svetle omare, mehka zavesa, udoben naslanjač, otroška posteljica in modri poudarek, ki prostor poveže s preostalim stanovanjem. Ni pretirane otroške tematike. Prav zato lahko soba raste. Ko se potrebe spremenijo, osnovni elementi ostanejo uporabni, prostor pa dobi novo funkcijo brez večjih posegov.«
Zasnova dnevnega prostora je odprta. Kuhinja, jedilnica in dnevni del so med seboj povezani, vendar ohranjajo jasno hierarhijo. Kuhinja je svetla, z modrimi zgornjimi omaricami in belo spodnjo linijo. Med njima je kamnita oziroma marmorna tekstura, ki prostoru doda svežino in eleganco. Modra barva ni glasna; deluje kot miren horizont nad delovno površino.
Jedilni del se z lesenim pultom oziroma mizo in terakotnimi stoli navezuje na kuhinjo. Prav ta kontrast je eden najmočnejših elementov projekta: hladnejša modrina in toplejša rdečkasto-oranžna. Ti dve navidezni nasprotji ustvarita ravnotežje med zračnostjo in toplino. Nad jedilno površino visijo steklene svetilke s toplimi kovinskimi detajli, ki v prostor vnašajo nekaj mehkobe in igrivosti.
Koncept se ponovi v dnevni sobi z umirjeno TV-steno, medtem ko spodnji leseni elementi delujejo skorajda arhitekturno. Svetloba pod nizkimi omaricami poudari horizontalo in prostor vizualno raztegne. Sedežna garnitura v terakotnem oziroma opečnatem odtenku narekuje karakter prostora, a ker je obkrožena s svetlimi stenami, mehko preprogo in nevtralnimi elementi, tega ne oteži.
Spalnica je zasnovana kot umirjena oaza sprostitve. Modra stenska obloga za posteljo prostor zmehča in mu da občutek zasebnosti. Gre za odtenek, ki ne deluje hladno, temveč pomirjujoče. V kombinaciji z belo posteljo, nežnimi zavesami, lesenimi nočnimi omaricami in toplimi svetilkami nastane prostor za umik. Tudi tukaj se odraža filozofija kokona: nič ni preglasno, nič ni preveč razstavljeno. Izstopa le markanten lestenec, preostali elementi prostora se temu prilagodijo.
Kopalnica nadaljuje bolj svežo, svetlo interpretacijo projekta. Marmorna tekstura na stenskih ploščicah in svetlo modra kopalniška omarica ustvarita povezavo s kuhinjo, vendar v bolj intimnem merilu. Ovalna ogledala, zlati oziroma topli kovinski detajli in čiste bele površine dajejo prostoru urejen, a ne hladen značaj. Vizualno deluje lahkotno, kar je pri kopalnici pomembno: materialnost je prisotna, vendar ne zaduši prostora.
Ime Kokon zato ni naključno. Stanovanje deluje kot zaščiten prostor med dvema svetovoma: med Primorsko in Ljubljano, med mladim parom in prihodnjo družino, med eleganco in igrivostjo. Njegova vrednost pa ni le v skrbno izbranih odtenkih, temveč v sposobnosti, da skupaj s svojimi prebivalci raste in se razvija, a obenem ostaja varen pristan ‒ danes kot nežen objem dveh, jutri kot zavetje novih zgodb.
Notranje oblikovanje: Nest interier design
