Tolikokrat smo že slišali o loftu, loft estetiki, loft občutku ... Ampak - vsaj v slovenskem prostoru - loft pravzaprav ostaja nejasen pojem.

Kakšna je torej definicija lofta?

V anglosaškem okolju, kjer so skovali termin, loft zaznamuje stanovanje v objektu, prvotno namenjenem (lahki) industriji. To so torej bivša skladišča, tkalnice, opekarne, pisarne in podobno, ki so – na tak ali drugačen način – postale stanovanjski objekti. Takšna stanovanja so bila zaradi svoje odprtosti in cenovne dosegljivosti prvotno priljubljena pri umetnikih (samo pomislite na ljubljansko Cukrarno), danes pa je prenova starih industrijskih predelov mest v živahne nove soseske pogost pojav, ki ga večkrat spremlja intezivna gentrifikacija. Zaradi novih in naprednih vsebin, ki v starih tovarnah najdejo svoj dom (galerije, restavracije, start-up podjetja ipd.) so preobraženi lofti tako daleč od svojih boemskih predhodnikov: so visokotehnološki, svetli in sodobno opremljeni.

Brooklyn: iz bivšega skladišča v dom para oblikovalcev

Sploh ni nenavadno, da so lofti najbolj priljubljeni v (prenapolnjenih) ameriških mestih, kjer je vsak kvadratni meter v urbanih središčih izjemno cenjen, pa čeprav to pomeni, da svoj dom ustvarimo v bivši klavnici (kot je to v njujorškem Meatpacking districtu).

V zgornjem primeru je prikazana najbolj tipična podoba lofta: gre za prostor z visokimi stropovi in velikimi okni, predeljen zgolj z redko posejanimi nosilnimi stebri. Odprt strop, iz katerega visi napeljava, je tako glavni oblikovalski poudarek. V odprtem prostoru si nato stanovalci po svoje organizirajo dom, v genskem zapisu takšnega interierja pa ostane njegova odprtost in nepredeljenost.

Brooklyn: iz mizarske delavnice v dom potujoče umetnice

Druga značilnost loftov je njihova industrijska oprema. Da bi uskladili slog pohištva z arhitekturo, se notranji oblikovalci odločajo za trpežne in neobdelane materiale, kot so kovina, surov les, usnje in beton.

V domu umetnice Aline Preciado prevladuje doma narejeno pohištvo (kot je npr. velika knjižna omara z lestvijo na levi) ter zbirka opreme s celega sveta, ki je mešanica klasične, tradicionalne, vintage in sodobne.

Manhattan: iz skladišča kaviarja v zeleno oazo

Visoki stropovi bivših skladišč večkrat omogočajo umestitev mezanina. V tem manhattanskem loftu so arhitekti zasnovali po meri narejeno stopnišče, ki nas vodi na mezanin, na katerem se nahaja zgolj – ozelenjen zimski vrt, vgreznjen pod eno izmed strešnih oken. Ko se strešno okno odpre, ta mala oaza sredi vibrantnega mesta postane postane enkraten prostor za počitek in oddih.

Nizozemska: iz cerkve v dom za mlado družino

Na Nizozemskem je tudi cerkev lahko dom! Arhitekti so cerkev restavrirali, nato pa vanjo umestili le dva nova arhitekturna elementa: stopnišče in mezanin za sproščanje. Ostali tloris je ostal odprt, svetel in prostoren, novi prebivalci pa prvotno funkcijo objekta zgolj poudarjajo z iskrivo opremo, ki poveličuje vsakdanje bivanje. 

Barcelona: iz tkalnice v prostor sprostitve

Velika okna, ki v prostor vnesejo obilico naravne svtelobe, so še ena izmed lastnosti loftov.

Na belo pobarvani elementi arhitekture (stene, stebri in nosilci) v bivšo barcelonsko tkalnico vnašajo zanimivo dinamiko, a nikakor ne preglasijo velikih oken, ki so včasih nudila dobre pogoje za delo tkalkam in šiviljam. Danes vemo, da je naravna svetloba odločilna za naše zdravje in splošno dobro počutje, kar je še eden izmed razlogov za veliko priljubljenost loftov.

Kako torej poustvariti estetiko loftov, če pa ne živimo v, recimo, steklarni?

Seveda je najbolj odločilna – arhitektura. Če živite v stanovanju z nizkimi stropovi, majhnimi okni in predelnimi stenami, boste vanj težko vnesli občutek lofta.

Poustvarite pa lahko njegovo estetiko: zagotovite čimbolj odprt tloris (le kopalnica naj ostane za zaprtimi vrati, prosim!), v prostor vnesite čimveč neobdelanih materialov, poigrajte se z grobimi zaključnimi sloji (gole opečnate stene, betonska tla, surov leseni opaž ipd.), v prostor vnesite opremo z vseh vetrov (rdeča nit naj bo industrijski stil z ravno pravo dozo domačnosti), pripravljeni bodite na vizualno preobilje (v odprtem tlorisu se nikar ne držite stroge barvne lestvice, ampak raje ustvarite na videz neurejeno, a domače vzdušje) in zaobjemite občutek starega – pa čeprav so to grozne ploščice v kuhinji iz sedemdesetih let.

Fotografije: Pinterest