Rajska koča na Krvavcu

Na Krvavcu, na enem najbolj priljubljenih slovenskih smučišč, smo poleg urejenih pohodniških poti, čudovitih razgledov in številnih gob našli še hišo, ki nam je padla v oči.

0

Zgodba o hiši sega že pol stoletja nazaj, v sedemdeseta leta, ko je arhitekt Dušan Černič, sicer zagrizen alpinist in smučar, kupil parcelo le lučaj od smučišča. Ko je uvidel, da sam nima ambicije zidati na njej, jo je predal sinu Andražu, prav tako arhitektu. Andraž je na občini dobil skoraj proste roke glede njenega izgleda, tako da je tu kmalu zrasla hiša, ki se je z leti le malo spreminjala.

Hiša je že navzven zanimiva. Najbolj jo okarakterizirata dva ‘zvončka’, ki gledata iz strme alpske strehe in predstavljata nadstreška za teraso; idejo je na risalno mizo prinesla Andraževa soproga Doris. Pa tudi interier je opremljen v čisto pravem alpskem slogu. “Skupaj sva izbrala glavni material,” pove Doris. “Zunanjost je lesena, notranjost je lesena, vse pohištvo je leseno. Hiša je zelo funkcionalno zasnovana – vsak centimeter je izkoriščen, predvsem do slemena, kjer je nastala fina otroška sobica z okroglim oknom, v katerega se otroci v trenutku zaljubijo.”

Ob hiši so pred leti zgradili še manjšo, drevesno hiško. Čeprav je bila sprva mišljena le kot otroška igralnica, je kmalu prerasla svoj namen: opremljena z majhno kuhinjo in kopalnico je zdaj prava pravcata soba za goste (oziroma depandansa, kakor se pošalita lastnika), v kateri radi prespijo predvsem otroci in pari.

Čeprav sta bili pridobitev gradbenega dovoljenja in gradnja hiše razmeroma preprosti, pa sta lastnika naletela na oviro pri izbiri energenta za ogrevanje. Na parceli namreč ni bilo dovoljeno ogrevanje na olje ali plin, zato sta se odločila za toplozračni kamin, ki po cevnem razvodu prenaša toploto v vse prostore hiše. “S kurjenjem ogrevamo celotno hišo. Kar se nam je popolnoma obneslo tudi pri -20°C, a z leti se je pojavil drugačen problem: pokurili smo namreč enormne količine drv,” se spominja Andraž. Lani sta se odločila kamin dopolniti z drugim, bolj ekonomičnim ogrevalnim sistemom. “Stopila sva na par sejmov in se hitro ogrela za IR panele.”

“V enem panelu je vse: ni potrebno posebnih dovodov, kotlovnice ali dimnika,” o praktičnosti ogrevalnega sistema z IR paneli pove Aleš Babič, direktor podjetja Ekosen. “Hkrati ne potrebujejo nobenega čiščenja ali vzdrževanja.” Ker gre za počitniški objekt, je prednost tudi regulacija na daljavo, saj omogoča vklop ogrevalnega sistema preko Wi-Fi regulatorja: počitniški objekt je tako ogret že pred našim prihodom. Regulator pa ima še druge prednosti: nadzoruje porabo in mobilni napravi sporoča temperaturo v prostoru; opozarja na neprimerno odpiranje oken; obiskovalcem ne dovoljuje pregrevanja prostora, ki bi lahko povišalo stroške; zazna pa tudi morebitno neustrezno moč IR panelov. IR panel z večjo močjo lahko namreč prostor ogreva le s štirimi urami delovanja dnevno, medtem ko IR panel s premajhno močjo za to porabi 14 ur – s čimer se povečajo tudi stroški.

Za konec nas je zanimalo še, če so IR paneli sploh učinkovit ogrevalni sistem za tako ostre zime, kot jih še vedno doživljajo na Krvavcu. “Paneli seveda tudi pri hudih zimah normalno delujejo. To pa zaradi tega, ker se prostor segreje veliko hitreje, pregrejejo se stene in vsi predmeti, in nato le-ti oddajajo toploto v prostor. Zaradi tega ni bojazni, da bi nekoga pod ogrevanjem z IR paneli zeblo,” zagotovi g. Babič. To potrdi tudi g. Černič: “Krasno so se izkazali, absolutno upravičili investicijo, kamin pa zdaj služi samo še kot ambientalni dodatek.”

Več: Ekosen

Arhitektura: Andraž Černič

Fotografije: Matjaž Corel, Ekosen

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *