Eko-hiša v bližini Linza: drzna arhitektura z nizkim okolijskim odtisom

Z naraščanjem okolijske ozaveščenosti se vse več ljudi odloča za gradnjo hiš z manjšim ogljičnim odtisom. Med njimi sta tudi Andrea Höndler in Hannes Wizany iz Avstrije, ki svojo pot do ekološke hiše beležita na blogu Place to be.

0

“Verjamem, da težko zamižiš na eno oko, ko resnično začneš razmišljati o svojih potrošniških vzorcih,” začne Andrea. “Začne se z majhnimi stvarmi, kot so kozmetika ali hrana, nato pa se prenese še na ostale aspekte življenja, tudi na gradnjo hiše. Začela sva se spraševati, kako bi pravzaprav želela živeti, kaj sploh potrebujeva … in se odločila hišo zgraditi na popolnoma trajnosten način.”

‘Ekološka doslednost in oblikovna senzibilnost’ je življenjski moto lastnikov Andree Höndler in Hannesa Wizanyja.

Dve leti sta si vzela za premislek, načrtovanje in raziskovanje alternativnih gradbenih tehnologij. V tem času sta našla perfektno parcelo v bližini Linza: vtopljeno v naravo, a ne predaleč od mesta. Na njej sta si zadala postaviti ne več kot 100 m2 veliko hišo, zgrajeno iz ekoloških materialov in v maksimalnem sožitju z okoliško naravo.

Hiša na pilotih

Parcela je bila strma; Andrea in Hannes pa nista želela preveč posegati v naravni teren. Tako je nastala arhitekturno zanimiva rešitev – hiša na pilotih. Podporna konstrukcija je izdelana iz recikliranega jekla, na njej pa stoji leseni ‘bivalni boks’. Les je avstrijski, izolacija je izdelana iz slame (ki sta jo zelo poceni dobila od okoliških poljedelcev po koncu žetve), v notranjosti pa sta slamnate predelne stene obložila z ilovnatim ometom, ki regulira vlago v zraku.

Večino gradnje sta prevzela kar sama. “Želiva spodbuditi tudi druge, da bi se opogumili in vzeli orodje v roke. Pred gradnjo najine hiše sva oba v glavnem delala za računalnikom, danes pa sva prava ‘naredi-sam’ mojstra. Ne le, da sva vso suho gradnjo opravila sama – hišo sva sama zapolnila s slamo, ometala, pripravila tlake in podobno – tudi leseno pohištvo je najino delo.”

Hiša je – kolikor je le možno – samooskrbna. Pozimi se ogreva preko centralno umeščene lončene peči, ki ogreje celotno hišo. Na streho je umeščena mini elektrarna, v kopalnici pa se uporablja prečiščena deževnica.

Njuna izkušnja je dragocen vir informacij

In kakšno je življenje v ekološki ‘hiši na drevesu’? “Čudovito,” menita lastnika, čeprav je bila pot do nje težka in trnova. “Informacije o ekološki gradnji in o trajnostnih alternativah uveljavljenim gradbenim tehnologijam niso preveč dostopne,” pove Andrea. “Zato sva poskušala dokumentirati vse korake najine gradnje in tako svojim sledilcem podati tudi povratne informacije o vgrajenih materialih in tehnologijah, deliti koristne nasvete, pa tudi najine napake.” Blog Place to be je tako pravi naslov za vse ekološke entuziaste, pa tudi za tiste, ki želijo le pokukati v transparenten dnevnik gradnje.

Pa je gradnja hiše iz naravnih in zdravju neškodljivih materialov dražja? “Najino priporočilo je, da najprej temeljito premislimo o količini bivalnega prostora, ki ga pravzaprav potrebujemo,” svetujeta. “Kje lahko prihranite prostor? Kateri kvadratni metri vam ne pomenijo tudi višje kvalitete bivanja? Če postavite manjšo hišo, prihranite na materialu, času in denarju. Tudi kasneje, pri ogrevanju in vzdrževanju. In tako bodo sanje o zdravem domu, ki varčuje z naravnimi viri, veliko bližje.”

Več: Place to be

Fotografije: Andrea Höndler in Hannes Wizany, Place to be

Prejšnji članekVrt in zeliščarna v Gornjem Gradu
Naslednji članekReunica: znamka, ki staremu pohištvu vdahne novo življenje
Arhitektka, ki rada izkuša, oblikuje in opisuje lepe prostore. Trenutno v Španiji išče navdih v mediteranski kulturi bivanja, a z veseljem ponudi kak online nasvet za opremo doma. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *