Veliko sodobnih stanovanj ima skupni imenovalec: izbor barv. Prevladujejo bela, siva ali črna in naravna barva lesa. Stanovanje v središču Ljubljane, ki so ga preuredili iz dveh sosednjih stanovanj, pa odstopa od prej navedene značilnosti prav z barvitostjo, pa tudi s pazljivo izbranimi detajli.

Arhitektki Maja Laurence in Brina Vizjak sta pri načrtovanju prenove upoštevali tako čas nastanka stanovanja v večstanovanjski hiši iz obdobja med obema vojnama kot želje lastnikov.

Kot pravi arhitektka Maja Laurence, sta med prenovo želeli »vključiti meščanskost in prefinjeni duh stavbe, z bogatimi teksturami, zanimivimi barvami in hrastovim parketom, ki se vije po tleh«.

Majhen del osrednjega prostora zavzema skriti delovni kotiček, ki je prišel prav med pandemijo.

Arhitektki sta se tako znašli pred nalogo, kako iz dolgega hodnika, na katerega so bile vezane večja soba, kopalnica in kuhinja ter dodatne sobe in kopalnice iz sosednjega stanovanja, ustvariti sodoben, funkcionalen in družinskim potrebam prilagojen dom.

Zdaj kvadratura stanovanja znaša 93 kvadratnih metrov. Vhodni del je povezan z bivalnim prostorom, ta pa združuje kuhinjo, jedilni kot in prostor za sprostitev. Stanovanje obsega še otroško sobo, kopalnico, dodatni WC in zakonsko spalnico.

Načrtovanje prenove je omogočilo povečanje predsobe, tako da se domači lahko preoblečejo in preobujejo. Hkrati omogoča »krožni promet«, da se otroka lahko lovita.

Nekoč dolg in ozek hodnik je zdaj svetel prostor, ki omogoča udobno preoblačenje, otrokoma pa nudi možnost lovljenja po stanovanju.

Kuhinja je razmeroma velika, saj lastnika rada kuhata. Izbrala sta modro kuhinjo, ki je narekovala barvno paleto preostale opreme v osrednjem prostoru. Drugačne odtenke modre barve opazimo v stranišču za goste in v kopalnici.

V osrednjem prostoru je udobna sedežna garnitura, na kateri posedajo pred televizorjem, z barvo pa prevladuje temno modra kuhinja.

Miza in stoli v jedilnici so iz masivnega orehovega lesa in dodajo pridih elegance preostali opremi.

Podobno barvno vodilo so keramične ploščice, ki jih povezuje enak vzorec, a se v stanovanju pojavljajo v različnih barvnih odtenkih.

V niši kopalnice lahko vidimo keramične ploščice, kakršne se z enakim vzorcem ponovijo v drugih prostorih, a v drugačnih barvnih odtenkih.

Arhitektka Maja Laurence je poudarila, da so veliko pozornosti posvetili otroški sobi, v kateri bivata majhni deklici. »Za zdaj je dobro, da sta skupaj, saj sta povezani. Čez nekaj let pa bomo videli, ali bosta potrebovali ločeni sobi.« Njuna soba je tako prostorna, da imata postelji v isti ravni in ne pograda. Posebna privlačnost je oblazinjena hiška za branje in igrivi vzorci na tapetah.

Otroška soba je resnično ljubka, pisana na kožo deklicama.

Podobno pestra je zakonska spalnica, kjer najprej opazimo tapeto z gozdnim nočnim motivom, kar vnaša nekakšno mehkobo v prostor. Niša za posteljo je domislica, s  pomočjo katere so skrili dimnik. Da bi zagotovili zatemnitev spalnice, so namestili težke zavese, saj ni bilo mogoče montirati rolet.

V spalnici pustijo močan vtis tapete in niša za posteljo, pa tudi težke zavese, ki zatemnijo prostor, kadar je potrebno.

Stranišče za goste je hkrati mini utiliti, ki skriva sušilni in pralni stroj, pa tudi plinsko peč.

Manjše stranišče skriva še pralni in sušilni stroj ter plinsko peč.

Sodobnemu pohištvu in opremi so na predlog lastnikov dodali dodatno razsežnost s starim, lepo obnovljenim predalnikom in omarico pod televizijskim sprejemnikom.

Kot rečeno stanovanje izstopa s svojo barvitostjo. Ta odločitev temelji na premišljenem izboru, ki ima za osnovo nevtralno, rahlo bež obarvane stene. Takšno nevtralno platno je dobra osnova za barvite kose opreme, z močnim značajem, ki pa so vendarle povezani.

Očitno sta arhitektki dobro opravili svojo nalogo, saj tako oprema kot barve delujejo skladno in sveže.

Fotografije: Janez Marolt