Bahajo se z idiličnim razgledom: hiše na strmih parcelah

V oddaji Ambienti smo obiskali že veliko hiš, postavljenih na strmih parcelah, iz katerih se ponujajo idilični razgledi na doline pod njimi. Vsem tem hišam je skupno, da so lastniki v neugodni legi uspeli prepoznati potencial in ga - s pomočjo spretnih arhitektov - preobrazili v dih jemajoče domove.

0

Že znani ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright, eden od očetov modernizma, je nekje zapisal, da hiša nikoli ne bi smela zgolj sedeti na hribu, pač pa bi morala z vzpetino aktivno sobivati. Navdih za hišo na strmem terenu bi tako morala biti ravno topografija, s katero se spaja.

To seveda pomeni, da hiša na neravnem terenu ne more biti tipska, temveč individualno prilagojena pogojem na parceli.

Lastnike strmih parcel zato nemalokrat spravi v obup zahtevna računica: kako ustvariti funkcionalno hišo, prijetno za bivanje, ki pa hkrati ne bo predraga? Odgovor leži v premišljenem načrtovanju.

Hiša v Ivančni Gorici, arhitektura: Andrej Milovanovič, foto: Ambienti

Poiščimo najboljšo mikrolokacijo

Parcelo naj najprej preveri geomehanik, ki bo ugotovil, če so tla na parceli primerna za gradnjo. Nato na parceli skupaj z arhitektom poiščemo najboljšo mikrolokacijo za našo hišo. Opazujemo, kako se s hriba steka voda ob močnih nalivih. Poiščemo prostor z najprimernejšim naklonom, da bosta izkop ali nasutje kar najmanjša. Iščemo tudi najboljše pogoje osončenosti, najlepše poglede in največ intime.

Ko je mikrolokacija izbrana, se odločimo, kakšen odnos do terena bomo zavzeli z našim novim objektom. Možnosti je veliko – najboljšo za vaš primer vam bo svetoval izkušen arhitekt – vseeno pa jih lahko v grobem razdelimo na tri kategorije, odvisne od naklona terena.

Hiša na Dolenjskem, arhitektura: SoNo arhitekti, foto: Lumar

Manjši naklon terena

Če je naklon terena dokaj majhen, se lahko odločimo, da mu z zasnovo hiše sledimo. Hišo postavimo v več zamaknjenih etažah, ki se prilagajajo padcu terena. S takšno zasnovo se lahko skoraj povsem izognemo dragima nasutju ali izkopu.

V novomeški hiši, na primer, je rahel zalom dveh etaž omogočil, da so vsi družinski prostori povezani znotraj enega samega, rahlo zalomljenega volumna.

Hiša nad Novim mestom, arhitektura: Kombinat arhitekti, foto: Matjaž Tančič in Klemen Ilovar

V hiši nad Celjsko kotlino je arhitekt v nižje ležeči del parcele umestil dve etaži spalnic, ki se povezujeta z bivalnimi prostori na višjem terenu. Vse prostore je umestil pod enotno streho in jih še dodatno povezal z vzdolžno teraso ob hiši.

Hiša nad Celjsko kotlino, arhitektura: RVA, foto: Matej Lozar

Prilagoditev hiše terenu nam tudi omogoča, da imajo vsi prostori hiše lasten izhod na vrt.

Večji nakloni zahtevajo vkopavanje

Ob večjih naklonih terena pa je potrebno razmisliti o delnem vkopavanju hiše. Tega se lahko lotimo na dva načina. Hrib lahko utrdimo z ločenim objektom, kot so to storili v hiši pod gradom Socerb. Tu v vlogi vertikalnega branika nastopa delno vkopana hiša za goste s servisnimi prostori, ki omogoča, da je glavni objekt postavljen na povsem izravnano parcelo.

Hiša pod gradom Socerb, arhitektura: Demšar arhitekti, foto: Fulvio Grisoni

Obratno pa se lahko teren izravna z delno vkopano kletno etažo, na katero je nato postavljena lahka, montažna konstrukcija bivalnega objekta. Tega načina izravnave so se poslužili lastniki hiše s pogledom na Ljubljansko barje: z delno vkopano garažo s servisnimi prostori so ukrotili zahteven, skalnat teren, na močno bazo pa nato postavili sodobno dvokapnico.

Hiša nad Ljubljanskim barjem, arhitektura: Studio7, foto: Miran Kambič

Zahtevne strmine

Na zelo zahtevnih strminah pa si dovolite postaviti nekaj nevsakdanjega. Nad Ravnami na Koroškem smo obiskali hišo, ki vzpetino previsi z drzno zasnovanim, panoramsko zastekljenim konzolnim previsom. Iz dnevne sobe lahko tako občudujemo kar 270-stopinjski razgled na mesto spodaj.

Hiša v Ravnah na Koroškem, arhitektura: Jure Kotnik, foto: Janez Marolt

Na vzpetini pod gozdnim robom v Poljanah pa je postavljena ozka in podolgovata hiša, ki poskuša naravni obliki hriba vzeti le toliko prostora, kot je resnično potrebnega. Odpira se proti čudovitemu gozdnemu robu, z dovozno cesto pa je povezana le s poševnim nadstreškom, ki sledi strmemu naklonu terena.

Hiša v Poljanah, arhitektura: 3biro, foto: Miran Kambič

Ureditev okolice

Skupaj z načrtovanjem arhitekturne zasnove hiše posebno pozornost posvetimo tudi ureditvi okolice, ki mora biti na strmi parceli premišljena že v idejni zasnovi. Predvidimo prostor za tlakovano parkirišče in teraso.

Krajinsko ureditev lahko oblikujemo v terasah, ali pa v strmino le nežno posegamo z diagonalnimi potmi in okrasnimi rastlinami, ki uspevajo na strmem terenu – nizkimi iglavci, zimzelenimi listavci, grmovnicami in trajnicami. S tem bomo hišo še mehkeje utopili v njeno naravno okolico.

Domačija Na Kupčku, foto: Mateja Košir

Gradnja hiše na strmem terenu je zaradi zahtevnejšega projektiranja in specializirane izvedbe praviloma dražja od gradnje hiše na ravni parceli. A prednosti, kot so večja intima, boljša osončenost in lepši razgledi na dolgi rok dokazujejo, da je življenje na vzpetini enostavno – veličastno.

Prejšnji članekUmetniška rezidenca in galerija RAVNIKAR
Naslednji članekBenedetti LIFE x Ana Roš: duh narave, cvetlice in kačji pastirji v vašem domu
blank
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *