Lumarjeva hiša, ki jo je načrtovala Alida Silovic, sicer navzven spoštuje tradicijo, a za njenimi zidovi se skriva interjer, ki je izrazito oseben, igriv in poln značaja. Osrednji bivalni prostori se nizajo okoli pokrite terase, ki je pravo srce doma. Takšna zasnova ni naključje. Že rimske vile so življenje organizirale okoli notranjih atrijev, kjer so […]
Lumarjeva hiša, ki jo je načrtovala Alida Silovic, sicer navzven spoštuje tradicijo, a za njenimi zidovi se skriva interjer, ki je izrazito oseben, igriv in poln značaja.
Osrednji bivalni prostori se nizajo okoli pokrite terase, ki je pravo srce doma. Takšna zasnova ni naključje. Že rimske vile so življenje organizirale okoli notranjih atrijev, kjer so prebivalci našli zavetje pred poletno pripeko. Tudi tukaj terasa ni zgolj prehod med hišo in vrtom, ampak prostor, ki ga družina uporablja skoraj vse leto. Neposredno je povezana s kuhinjo, opremljena s stropnim ventilatorjem, ob slabšem vremenu pa jo je mogoče zapreti s harmonikastimi polkni. Tako poleti ponuja prijetno senco, v času burje ali hladnejših dni pa se spremeni v zaščiten zimski vrt.
Terasa vodi naravnost v kuhinjo in jedilnico, ki delujeta kot enoten prostor. Pozornost najprej pritegne siv keramični tlak, ki ga prekinjata dve geometrijsko zasnovani »preprogi« iz hidravličnih ploščic. Čeprav je vzorec izredno sodoben, v prostor vnese pridih starih meščanskih stanovanj Španije in Italije, kjer so takšni tlaki nepogrešljiv del arhitekturne identitete.
Ob veliki vinski vitrini stoji šolska tabla, na katero družina zapisuje misli, sporočila in drobne vsakodnevne utrinke. Jedilnico pa poživljajo barviti stoli, ki lepo pokažejo, da v tej hiši ni prostora za dolgočasno opremo.
Dnevna soba nadaljuje enako zgodbo, le da postane še nekoliko bolj osebna. Med sodobno opremo stojijo stare kredence in vitrine, perzijske preproge mehčajo keramične tlake, v kotu svoje mesto najde pianino, stene pa zapolnjujejo umetniška dela. Čeprav gre za novogradnjo, prostor že nosi plasti spominov.
Poseben element predstavlja mrežast podest v dvovišinskem delu dnevne sobe. Namesto klasične galerije ali dodatne sobe so lastniki ustvarili prostor, ki nima natančno določene funkcije. Namenjen je branju, poležavanju ali preprosto trenutku, ko življenje kliče po novem zornem kotu.
Medtem ko posamezni kosi pohištva in starine pripovedujejo zgodbe stanovalcev, jih v enotno celoto povezujejo mediteranski poudarki. Pleteni lestenci, naravni materiali in teksture hišo nežno sidrajo v okolje, zvečer pa jo povsem spremeni premišljena osvetlitev. Svetlobni scenariji prehajajo od toplih tonov do modrih, rdečih in vijoličastih odtenkov ter ustvarijo skoraj gledališko kuliso, ki še poudari značaj interjerja.
Velike panoramske zasteklitve ves čas ohranjajo stik z zunanjostjo. Pogled se odpira proti vrtu, zasajenemu z avtohtonimi mediteranskimi rastlinami, zato narava postane stalni del notranjega prostora.
Vrt je urejen v dveh nivojih. Neposredno pod pokrito teraso leži bazen z leseno ploščadjo za sončenje, na robu parcele pa prostor zaključi tradicionalni suhozid, prek katerega pogled seže proti oljčnikom in značilni istrski pokrajini. Okoli hiše se nizajo še kovinske pergole, ki ustvarjajo različne kotičke za bivanje skozi ves dan. Neposreden izhod na vrt imajo tudi spalnice, zato je stik z zunanjostjo prisoten v skoraj vsakem prostoru.
Za sproščenostjo, ki jo hiša izžareva, stoji premišljena gradnja. Lumarjeva lesena montažna konstrukcija zagotavlja zdravo bivalno klimo skozi vse leto, saj les naravno uravnava vlago v prostoru in prispeva k prijetnemu občutku bivanja. Energetsko učinkovitost dopolnjujeta toplotna črpalka in centralni prezračevalni sistem z vračanjem toplote, ki skrbita za stalen dotok svežega zraka in nizko porabo energije.
Hiša med oljkami je lep primer sodobne mediteranske arhitekture, ki tradicijo vzame kot izhodišče, ne kot omejitev. Navzven ostaja spoštljiva do prostora, v katerem stoji, znotraj pa brez zadržkov pokaže značaj svojih stanovalcev. In prepriča.
Več: Lumar
Fotografije: Lumar
