Že prvi pogled na obnovljeno palačo na Židovski cesti nas popelje v druge, bolj romantične čase; ko pa vstopimo v ljubljansko stanovanje uspešnega poslovneža in zbiratelja starin, gospoda Maksa Verderberja, pa se resnično znajdemo v ambientu iz začetka 20. stoletja.

Maks Verderber je v Angliji preživel 46 let. Tam je bil modni in notranji oblikovalec ter trgovec z antičnimi avtomobili. V vsem tem času se je priučil ljubezni do klasične opreme in starin, ki je v tujini sicer vseprisotna, pri nas pa zelo redka. Ko se je pred kratkim vrnil v Slovenijo, je bil razočaran nad pomanjkanjem oblikovne ekspresivnosti v oblikovanju stavb in pohištva. “Stavbe so kockaste, pohištvo je kockasto … Pogrešal sem to, kar sem doživljal v Parizu, v Londonu, v Amsterdamu, na Dunaju … ” Ko je našel stavbo na Židovski ulici, zgrajeno leta 1895, čeprav v zelo slabem stanju, se je zaljubil. V njej je kupil stanovanje, nato pa se je lotil prenove.

Prenova, ki je koristila celotnemu mestu

Prenova je potekala v treh korakih: skupaj s solastniki stavbe so najprej restavrirali stavbo, obnovili streho, ograje, vrata, stopnišče … Marsikdo pa se je ob restavraciji fasade odločil še za prenovo svojega stanovanja. “Hiša je bila prenovljena od nog do glave,” pove g. Verderber.

Stavba na Židovski stezi: pred prenovo in po njej

Naslednji korak je bila prenova ulice. “Židovska steza je bila groteskna. Pobarvana z grafiti, ki jih sploh ne moremo tako imenovati, saj so bili popolnoma neumetniški.” G. Verderber je na občini zaprosil za pomoč pri preoblikovanju ulice. Veliko razliko so naredile že t.i. ‘ljubljanske svetilke’, ki so ulico zvečer primerno osvetlile; prebivalci pa so fasade svojih hiš pred grafitarji še dodatno zaščitili z zelenjem. “Zdaj se noben umetnik ne upa kosati s čudovito lepoto narave. Vsakič ko pridem domov, v ulici najdemo turiste, ki se želijo fotografirati pred lepoto tega zelenja, kar me navdaja s ponosom.”

Tretji korak pa je bil seveda celovita prenova stanovanja. Pri tem sta mu pomagali restavratorki Anja Urbanc in Ana Resnik, ki sta stanovanje – kljub vsem posodobitvam v inštalacijah, tlakih, izolaciji ipd. – na videz povrnili v njegovo izvirno stanje iz leta 1895. Posebno pozornost sta namenili restavraciji originalnih fresk, ki ponovno krasijo stropove.

Gospod Verderber je nato stanovanje napolnil s kompleti antičnega pohištva. Novi sta le spalnica in kuhinja, izdelani iz masivnega lesa. Stene krasijo klasične slike – olja na platnu v eni od sob so delo njegove mame – in izbrana dekoracija.

Čeprav je stanovanje na Židovski le občasno postajališče za g. Verderberja, ki sicer biva v bližini Gradiškega jezera (njegovo hišo in vrt smo predstavili tukaj), ter še vedno rad in pogosto potuje, pravi, da je vedno vesel, ko se vrne v Ljubljano. “Sedaj, ko pridem v to stanovanje, res uživam,” še zaključi.

Fotografije: Maks Verderber, Mateja Košir