Projekt Njen budoar je dokaz, da stanovanje ni nujno veliko po kvadraturi, temveč se njegova velikost meri v značaju. Veličina vsega 41,7 m2 velikega stanovanja, pod interjer katerega se podpisuje Rebeka Gnezda iz Nest Interier Design, se namreč odraža v premišljenem izboru pohištva ter materialov in barvnih odtenkov; v izrazitih potezah, umirjeni osnovi in natančno odmerjeni bordo-roza barvi.
Naročnica Petra, 51-letna pravnica, si je stanovanje kupila po ločitvi, v obdobju, ko so otroci odrasli in odšli od doma. To je bilo prvo stanovanje po dolgem času, ki ga je lahko oblikovala brez prilagajanja ritmu drugih. Prvo stanovanje, ki je lahko v celoti izražalo njen značaj. Njeno osebno svobodo. Zato bistvo projekta ni dekoracija, ampak vrnitev nadzora nad lastnim prostorom.
Gre za stanovanje z jasno prostorsko držo. Na 41,7 m² se zvrstijo dnevni prostor, kuhinja, jedilni kotiček, spalnica, hodnik in shranjevanje, kljub majhnosti pa prostor nikakor ne deluje zasičeno. Majhna kvadratura je predstavljala prvi izziv pri oblikovanju interjerja. Kot pove Rebeka Gnezda, se pri 41,7 m2 vsak napačno postavljen kos hitro pozna:
»Dnevna cona, jedilni del, kuhinja in spalnica so morali dobiti svoje mesto, ne da bi stanovanje postalo razrezano na preveč majhnih funkcij. Rešitev se vidi v mirnih vgradnih elementih, jasnih prehodih in uporabi steklenih črnih pregrad, ki ločujejo spalni del, ne da bi ga zaprle. Spalnica ostane zasebna, dnevni prostor pa ohrani globino.«
Drugi izziv je predstavljala bordo-rožnata identiteta. Gre namreč za močno barvo, osebno, ki lahko kaj hitro zdrsne v preveč dekorativen, sladek izraz. V tem interjerju deluje drugače. Bordo ton se pojavlja na strateških mestih: kot vertikalni volumen, knjižna niša, poudarek ob spalnici, posteljni okvir in detajl, ki povezuje prostore. Ker je okoli njega dovolj svetlih površin, lesa, stekla in mehkih nevtralnih tonov, barva ne prevzame vsega. Dobi prostor, da deluje zrelo.
Osrednja želja naročnice je bila mizica Eileen Gray, »ki kot taka ne prenese okolja, ki ga uporablja samo kot statusni citat«. Gre za ikonično kromirano transparentno mizico, kos, ki v prostoru ne vpije po pozornosti, a nosi močno oblikovalsko zgodovino. Po zaslugi oblikovalke mizica v stanovanju deluje naravno, saj ni obkrožena s pretirano scenografijo. Njena kromirana konstrukcija in steklena površina v prostor vneseta lahkotnost, hkrati pa vzpostavita dialog s črnimi kovinskimi okvirji steklene pregrade.
Prostorska logika stanovanja je preprosta in učinkovita. Kuhinja je umirjena, skoraj zadržana: svetli spodnji elementi, zgornji del v toplih sivkastih tonih, čiste linije in nevpadljivi ročaji. Kuhinja se nadaljuje v jedilni del z okroglo mizo, ki mehča sicer precej linearno zasnovo stanovanja. V dnevnem delu prevladuje svetla sedežna garnitura, ki z zaobljeno formo ustvarja mehkejši kontrast črnim okvirjem in vgradnim volumnom.
V dnevnem prostoru v oči pade tudi TV zid, na katerem se leseni elementi s temnejšo nišo in rožnato-bordo površino povežejo z bolj nežno ženstveno tapeto. Ta deluje kot teksturna kulisa v prostoru, kar je značilno za več kotičkov v stanovanju ‒ polica z osvetlitvijo, niša za knjige, majhen rožnat tabure, svetilka, diskretni dekorativni predmeti. Noben element ni namenjen sam sebi. Vsak ima določeno nalogo, bodisi da prostor barvno poveže ali zmehča, bodisi vnaša funkcijo shranjevanja ali svetlobe.
Z majhnim posegom v tloris so povsem spremenili karakter prostora. Poprej je vhod v spalnico potekal s hodnika, stena proti dnevni sobi pa je bila zagrajena. Spalnico zdaj od bivalnega dela loči steklena pregrada v črnem kovinskem rastru, ki je postala ena najbolj značajnih potez projekta. Pregrada prostora ne zapira, temveč ga uredi. Pogled iz dnevne sobe proti postelji ostane odprt, vendar dovolj filtriran, da spalnica ne deluje kot del dnevnega prostora. Bordo postelja in stenska poteza v spalnici nadaljujeta barvno zgodbo, medtem ko svetla stenska tapeta z mehkim, skoraj oblačnim vzorcem prostor umiri.
Materialnost interjerja je zasnovana kot uravnotežena kompozicija svetlega lesa, nevtralnih tekstilij, črnega kovinskega rastra, kromiranih detajlov ter premišljenih bordo-roza akcentov. Zaradi omejene tlorisne površine je bilo ključnega pomena, da osnovna materialna paleta ostaja zadržana in ne vstopa v vizualno tekmo z izrazitejšimi poudarki. Svetel parket in umirjene stenske ploskve vzpostavljajo nevtralno, a materialno jasno podlago, na kateri se bordo ton vzpostavi ne kot dekorativen dodatek, temveč kot arhitekturni poudarek, ki definira prostorske poudarke in ritmizira interjer.
»Posebnost projekta je, da ženstvenosti ne gradi s klišeji. Ni pretiranih vzorcev, ni nasičenosti, ni romantične scenografije. Budoar je tukaj razumljen bolj sodobno: kot zaseben, urejen, senzibilen prostor, v katerem ima naročnica pravico do lastne estetike. Stanovanje je mehko, vendar ne krhko. Elegantno, vendar ne formalno. Osebno, vendar ne razkazovalno,« pojasni Rebeka Gnezda in nadaljuje: »Eileen Gray mizica v tem kontekstu ni samo oblikovalski predmet. Je simbol. Gray je ustvarjala v času, ko ženske v oblikovanju niso imele enake vidnosti kot moški modernisti. Njena nastavljiva kromirana mizica danes velja za enega najbolj prepoznavnih kosov modernističnega oblikovanja, a v tem stanovanju ni uporabljena kot muzejska referenca. Postavljena je v realen, majhen, funkcionalen dom ženske, ki si je po življenjskem obratu prostor uredila po svoje.«
Projekt Njen budoar tako ni projekt, kako narediti majhno stanovanje večje, temveč projekt, ki med prazne stene vdahne mir, red in identiteto. Na 41,7 m² ni prostora za naključja. Je pa dovolj prostora za novo poglavje.
