Trg toplotnih črpalk v Sloveniji raste izjemno hitro, z njim pa tudi število ponudnikov in na videz ugodnih rešitev. Kupec se tako znajde pred običajno dilemo: izbrati cenejšo napravo in upati na najboljše ali, nasprotno, raje investirati nekoliko več v sistem, ki bo dolgoročno zanesljivejši, tišji in cenejši za obratovanje.
Sprva nižja investicija se v praksi pogosto izkaže za dražjo odločitev. V nadaljevanju analiziramo najpogostejše pasti pri izbiri toplotne črpalke in načine, kako jih lahko kot investitor preprečite.
Iluzija prihranka: laboratorijska učinkovitost v realnosti zime
Nizkocenovne toplotne črpalke svojo privlačnost gradijo na nizki nabavni ceni in oglaševanih učinkovitostih ter energetskih razredih, ki temeljijo na laboratorijskih pogojih (t. i. COP). Te številke veljajo le pri zunanjih temperaturah okoli +7 °C. V praksi, ko se temperature spustijo pod ničlo, učinkovitost drastično pade, poraba električne energije pa močno naraste. Po nekaj sezonah se prihranki izničijo, stroški obratovanja pa presežejo tiste pri kakovostnejših napravah.
»Kupci pogosto gledajo zgolj COP, ne pa SCOP – torej sezonske učinkovitosti, ki upošteva delovanje skozi vse leto. Razlika med tema podatkoma je lahko tudi 40 odstotkov v porabi energije,« opozarja Bogdan Kronovšek, direktor podjetja KRONOTERM, slovenskega proizvajalca toplotnih črpalk.
Pri toplotnih črpalkah z visokim SCOP (nad 5,0) so stroški energije občutno nižji, pri napravah z najvišjimi vrednostmi, denimo SCOP 8,48, pa gre že za izjemno sezonsko učinkovitost – iz ene kilovatne ure električne energije ustvarijo skoraj devet kilovatnih ur toplote. Tako raven zmogljivosti dosega KRONOTERM ETERA, razvita za delovanje v realnih pogojih skozi vse leto. V življenjski dobi naprave se ta razlika pretvori v več tisoč evrov prihrankov in bistveno nižje stroške ogrevanja v primerjavi s cenejšimi alternativami.
Servisno tveganje: ko proizvajalca ni nikjer več
Toplotna črpalka ni običajen gospodinjski aparat, ki ga po nekaj letih preprosto zamenjamo. Gre za dolgoročno naložbo, ki ob rednem vzdrževanju deluje več desetletij, zato sta kakovost in zanesljiv servis ključnega pomena. Pri številnih cenejših napravah se težave pojavijo prav takrat, ko uporabnik potrebuje servis, proizvajalca ali zastopnika pa ni več. Pogosto gre za uvožene izdelke brez lokalne podpore in zaloge rezervnih delov, zato vsaka okvara pomeni izgubo toplote in dodatne stroške zaradi nadomestnega ogrevanja.
Pred nakupom se je zato smiselno prepričati, ali proizvajalec oziroma zastopnik zagotavlja lastno servisno mrežo, odzivnost in dostop do nadomestnih delov. Zanesljiva poprodajna podpora in lokalna prisotnost pomenita manj tveganj, hitrejše reševanje težav ter nižje stroške skozi celoten življenjski cikel naprave.
V podjetju KRONOTERM, inovatorju na področju toplotnih črpalk, svoje produkte razvijajo in proizvajajo v Sloveniji. Ker imajo lokalno servisno mrežo, so rezervni deli vedno na voljo, serviserji pa lahko s pomočjo oddaljene diagnostike odpravijo večino napak brez obiska na terenu. Tak pristop zmanjšuje stroške vzdrževanja in prepreči potrebo po prehitri zamenjavi celotnega sistema.
Skriti stroški: hrup, videz in vremenska odpornost
Nizka cena se neizogibno odrazi v kakovosti izdelave in uporabljenih materialih. Paradoks, ki ga opažamo na trgu, je, da investitorji vložijo 15.000 € ali več v novo, energetsko učinkovito fasado, da bi povečali vrednost in videz svoje nepremičnine. Nato pa, da bi prihranili nekaj sto evrov pri ogrevalnem sistemu, celoten vtis pokvarijo z najcenejšo toplotno črpalko. Sledi neizogibno: porabijo dodatnih več tisoč evrov za drage ograje ali lesene obloge, da bi zakrili njeno neprivlačno, plastično podobo.
Namesto da bi skrivali napravo, je strateško bolj pametno izbrati rešitev, ki je že sama po sebi del arhitekturne celote. To je filozofija, ki jo zasleduje KRONOTERM. Njihov nagrajeni dizajn omogoča izbiro med šestimi različnimi materiali, ki se popolnoma ujemajo s sodobno arhitekturo – vključno s prestižnim kortenom (vremensko odpornim jeklom). A estetska pomanjkljivost cenejših modelov je le prva v vrsti skritih stroškov, ki sledijo.
Takšen dodaten strošek je zaščita pred vremenskimi vplivi. Tanke, slabo zaščitene kovine in plastična ohišja so neodporni na slovenske zime, vlago in UV-sevanje. To v praksi pomeni tveganje za korozijo in nenehne okvare občutljive elektronike, kar vodi v potrebo po zaščitnem nadstrešku. Dodatna investicija pogosto preseže 1500 €.
Podobna zgodba vas čaka pri hrupu. Glasne zunanje enote ne motijo le vašega miru, ampak tudi sosede. Rešitev? Draga protihrupna zaščita. Strošek takšne postavitve se pogosto povzpne tudi do 4000 €, da zadostite zakonskim normam in ohranite dobre sosedske odnose.
Cena proti vrednosti: odločitev z dolgoročnim učinkom
»Toplotna črpalka ni potrošni izdelek, temveč investicija, ki mora delovati brezhibno tudi več kot 20 let. Kupci, ki razmišljajo dolgoročno, zato vedno gledajo skupne stroške lastništva, ne le začetne cene,« zaključuje Kronovšek.
Na prvi pogled se cenejša naprava zdi ugodna, a v praksi hitro postane dražja. Zaradi nižje sezonske učinkovitosti porabi približno 40 % več elektrike, kar pomeni več kot 7.000 € dodatnih stroškov energije v življenjski dobi sistema. Ker jo je treba zaradi krajše življenjske dobe zamenjati prej, se prišteje še okoli 5.000 €. Ko dodamo še tipične stroške za protihrupno zaščito in nadstrešek (okoli 5.500 €), se začetni prihranek spremeni v skupno izgubo blizu 18.000 €. Tudi če bi na začetku prihranili nekaj tisoč evrov, bi bil dolgoročni rezultat vsaj 15.000 € slabši, brez upoštevanja morebitnih okvar in izpadov delovanja.
Preden sprejmete odločitev, ki vas bo na koncu stala tisoče evrov več, se zato prepričajte, da poznate celotno sliko. Za informativni izračun dolgoročnih prihrankov in svetovanje o pametni naložbi v zanesljivo ogrevanje obiščite spletno stran www.kronoterm.com.
Fotografije: KRONOTERM
Sponzorirana vsebina
