Hiša zakoncev Sarić na Ptuju je zanimiv primer prepleta arhitekture s tradicionalnimi elementi in naravnimi materiali. Njun dom je kakor toplo gnezdo, ki ga vse naokrog obdajajo rastline.
Irena in Davor Sarić sta svoj dom načrtovala pred dvajsetimi leti. Njuna hiša z verando, s streho dvokapnico, frčadami in polkni odraža spoštovanje do tradicije in hkrati vpeljuje sodobne elemente. Navdih sta črpala iz stare meščanske vile Davorjeve družine na Ptuju, ki je bila zgrajena pred tremi generacijami in je prav tako imela posebno verando, polno posebnega vzdušja.
V njunem domu so ti elementi preoblikovani in prilagojeni sodobnemu življenju, kar priča o spoštovanju zgodovine in hkrati inovativnem pristopu k oblikovanju.
Kuhinja kot središče družinskega življenja
Hiša je zasnovana okoli kuhinje, ki predstavlja jedro družinskega dogajanja. Kar trojna vrata vodijo vanjo – ena s hodnika, druga iz jedilnice, tretja vodijo do letne kuhinje. Številna vrata odsevajo željo po povezanosti družine, v kateri so štirje otroci, in vsem članom družine omogoča fluidnost gibanja.
Da bi kuhinja vedno ohranjala pozitivno in optimistično vzdušje, sta se odločila za živahno rumeno barvo, ki ohranja veselo atmosfero tudi v oblačnih dneh. Davor je kuhinjo sezidal sam, uporabil je porobeton. Za oblaganje elementov in sten s keramiko sta zakonca Sarić najela potrpežljivega mojstra. Vsi ključni leseni deli kuhinjske opreme, kot so omarice in police, pa so bili posebej izdelani po njunih željah v mizarski delavnici.
Mehkoba in naravne oblike kot vodilo oblikovanja
V hiši prevladujejo naravne, zaobljene oblike. Ob snovanju doma sta Irena in Davor skrbno premišljala o vsakem detajlu, saj sta hotela pričarati občutek ugodja in topline. Odločila sta se za glinene omete, ki omogočajo mehke in naravne prehode med prostori, prepleskala sta jih z mineralnimi barvami.
Naravni pristop sta prenesla tudi na opremo. Izogibala sta se ostrim robovom in ohranjala strukturo materialov bolj rustikalno. Miza v jedilnici je izdelana iz lesa češnje, ki je nekoč rasla na dvorišču. Irena pripoveduje: »Žal je toča pred leti uničila drevo, a nam je uspelo ohraniti les in s tem tudi živost češnje. V mizarski delavnico so iz nje oblikovali čudovito mizo, ki jo imamo v jedilnici.«
Pri izbiri pohištva sta se zakonca osredotočila na masivne, trdne kose, ki so bili izdelani posebej po njunih zamislih in naročilu. Uporabili so lokalni les, kot sta oreh in češnja, ki prispevata k avtentičnosti prostora. Ta rdeča nit se nadaljuje skozi celotno hišo in pomaga poudariti trdnost in stalnost, ki sta si ju želela. Njuna vizija je bila, da pohištvo ne predstavlja le trenutnega okrasa, ampak da postane del družinske dediščine, ki bo služila več generacijam.
Toplina v odprtem prostoru
Tudi dnevna soba odseva toplino tako s pohištvom kot materiali. V njej je tudi velik kamin. Davor razlaga, da so pred nekaj leti prešli na uporabo toplotne črpalke. »Kljub temu pa pozimi še vedno vztrajamo pri uporabi lesa za ogrevanje. Čeprav je to dodatna metoda, ustvari posebno in prijetno vzdušje v našem domu,« poudarja lastnik.
Ustrezna kaminska peč je pogoj varnega ogrevanja
Družina Sarić spada med približno 1/3 prebivalcev Slovenije, ki se ogrevajo ali dogrevajo na lesno biomaso, pri čemer imajo zelo pomembno vlogo ustrezne kamninske peči, saj se sicer lahko s kurjenjem povzroči precej škodljivih emisij v zraku.
Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost pri ZKG, na primer pove, da je pri vgradnji kaminov treba posebej dobro poznati zakonodajo, le tako uporabnik kupi kaminsko peč ali kamin, ki je v skladu s trenutnimi standardi in predpisi. »Seveda je pomembno tudi to, da izbere izvajalca, ki bo to napravo primerno in kakovostno vgradil. Kamini delujejo okolju prijazno le takrat, kadar so vgrajeni strokovno in tehnično pravilno, tako da je potem tudi njihova uporaba lahko varna in varčna. Trenutno so pri nas posebne zahteve glede tega, koliko lahko kaminske peči pri svojem delovanju onesnažujejo okolje. Vsak kamin v Sloveniji mora imeti energijski list, kjer je točno navedeno, okoliko obremenjuje okolje. Če teh papirjev in dokumentacije kurilna naprava nima, se v naši državi ne sme vgraditi. Vsekakor je smiselno pred vgradnjo poklicati izbrano dimnikarsko službo, ki svetuje, katere naprave in na kakšen način se lahko vgradijo v določenem objektu,« priporoča strokovnjak.
Kaj se sme in kaj se ne sme kuriti v kaminski peči?
Če v prenovljene ali rekonstruirane objekte vgrajujemo novo kurilno napravo na lesno biomaso, mora ta delovati neodvisno od zraka v prostoru. Dimnikarska služba jo pred zagonom pregleda in jo vpiše v državno evidenco. Svetuje tudi glede potrebnega vzdrževanja in materialov, ki se jih sme v njej kuriti. Z zakonom je na primer prepovedano kurjenje embalaže, obdelanega lesa (barvanega ali lakira-nega), ivernih plošč, plastike in drugih gospodinjskih odpadkov.
»Na žalost uporabniki drv pogosto v kaminskih pečeh uporabljajo tudi vse gorljive odpadke iz gospodinjstva. Pri uporabi papirja, kartona, plastike in embalaže povzročamo emisije škodljivih snovi v zrak. To se pogosto v naseljih v zimskem času tudi zavoha. In ne samo da je povečana koncentracija škodljivih snovi, povečana je tudi koncentracija prašnih delcev. In vse to zelo škodljivo vpliva na zdravje ljudi, tako da vedno opozarjamo, da je treba uporabljati kakovostna lesna goriva, kamor spadajo najprej suha drva,« opozarja dr. Nike Krajnc, strokovnjakinja za področje energetske izrabe lesa z Gozdarskega inštituta.
Pravilni postopek kurjenja
Nike Krajnc nazorno opiše tudi pravilni postopek kurjenja, ki gre takole: »Pravilna postavitev je, da najprej manjša polenca postavimo vzporedno in potem prečno, na vrh drobne trske in popolnoma na vrh postavimo netilno kocko. Na vrhu zakurimo in tukaj se začne proces gorenja. Temperatura hitro naraste in kamin zaradi dovoda zraka potegne ogenj navzdol. Če tak ogenj opazujemo, bomo videli, da je plamen zelo svetel, da je zelo malo dima. S tem bistveno zmanjšamo emisije prašnih delcev, kar je zelo pomembno za naše bivalno okolje.«
Pregled in čiščenje ogrevalnih naprav
Lastniki ogrevalnih naprav, vključno s kaminskimi pečmi, smo poleg pravilnega kurjenja od leta 2017sami dolžni poskrbeti, da imamo izbrano dimnikarsko službo. Tam, kjer to ni urejeno, je namreč že zaznati poslabšanje kakovosti zraka.
»Tam kjer je gosta naseljenost, lahko ena kurilna naprava na lesno biomaso, ki ni primerno vgrajena in vzdrževana, povzroči ogromno onesnaževanje in seveda tudi poslabšanje zraka v tem okolju. Tako da dimnikarji priporočamo, da se takšne naprave v urbanih naseljih ne uporabljajo, saj je z namenom urejeno daljinsko ogrevanje, na zemeljski plin, na toplotne črpalke, ki so dejansko okolju v urbanih naseljih bolj prijazni,« meni Županek in doda še nasvet o tem, kako pogosto je treba kurilno napravo pregledati in očistiti: »Kot vemo, potrebujejo peči na trda goriva pogostejša vzdrževanja, od 2 do 4-krat na leto, peč na tekoče gorivo se očisti enkrat letno, peč na plinasto gorivo se pregleda in preveri enkrat letno. Tako da je oskrba odvisna od vaše kurilne naprave in tega, kakšen energent se uporablja. Da je kurilna naprava varna, je prav, da jo pred kurilno sezono pregleda dimnikarska služba, saj tako deluje varčno in okolju prijazno.«
Svetli prostori v nadstropju
Po stopnicah mimo kamina se povzpnemo v mirni del hiše Saričevih. Spalnica in otroške sobe v mansardi delujejo toplo in pomirjajoče. Pohištvo v spalnici je izdelano iz lokalnega oreha, zasnovano pa je po vzoru tradicionalne opreme, kakršno je imela doma Irenina stara mama.
Za veliko družinsko kopalnico sta zakonca namenila enega najprivlačnejših prostorov v hiši, saj je to kraj, kjer se preživi pomemben del dneva. »Kopalnica nas sprejme ob jutranjem prebujanju in nas pomiri ob večernem umirjanju. Zato smo izbrali prostor, ki je obdan z obilico naravne svetlobe in je dovolj prostoren, da lahko naša šestčlanska družina v njem uživa, se ureja in občasno tudi razvaja,« pojasnjuje Irena.
Velika terasa za bivanje na prostem
Dnevna soba v pritličju je čudovito povezana z vrtom, ki smo ga predstavili v oddaji Ambienti. Vrata iz prostora se odpirajo na veličastno teraso, kar povečuje občutek odprtosti in povezanosti z barvito okolico.
Velika terasa služi kot zunanji bivalni prostor. Razlogi za njeno velikost so praktični, saj številčna družina in novi družinski člani pa tudi prijatelji, ki pridejo na obisk, potrebujejo tudi prostornost. Terasa simbolizira enakovrednost prostorov v hiši in na vrtu ter poudarja vlogo, ki jo ima skladno urejena zunanjost doma v vsakdanjem življenju in pri ustvarjanju družinske dinamike.
Čudovita hiša z urejenim vrtom tako predstavlja ne le bivališča, ampak odseva življenjski slog, ki harmonično združuje družinske člane ter njihovo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Članek je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.
Fotografije: Jasna Marin
