V Podkorenu ni treba dolgo iskati razloga, zakaj je hiša nastala prav tukaj. Dovolj je en pogled proti Vitrancu in Julijskim Alpam. Razgled je tako izrazit, da ga arhitektura ne poskuša preglasiti, temveč ga sprejme kot najpomembnejši element bivanja. Prav zato je tudi interjer zasnovan zadržano – kot topel okvir, ki naravo povabi v vsakdan.
Približno 60 kvadratnih metrov velika hiša je bila zasnovana kot vikend za oddih, hkrati pa omogoča tudi daljše bivanje. Lastnika sta si jo zamislila kot drugi dom, kamor se lahko umakneta ob koncih tedna, poleti pred vročino ali pozneje, v pokoju, tudi za več tednov. Prav zato interjer ne odgovarja le na potrebe kratkega oddiha, temveč ponuja vse udobje sodobnega bivanja.
Pod notranjo opremo se podpisuje mlada arhitektka Tjaša Jeršan, ki v enem svojih prvih projektov pokaže zrelo razumevanje prostora. Arhitektura hiše ostaja preprosta in zadržana, interjer pa ji sledi z enako logiko. Vsak element ima svoje mesto, vsak kos pohištva svoj namen. Ker je tloris kompakten, je bilo treba prostor izkoristiti premišljeno, ne da bi pri tem izgubili občutek prostornosti.
Vstopni del hiše je nekoliko bolj zaprt in ga obdaja niz prostornih omar, v katerih svoje mesto najde vsa oprema, ki spremlja življenje v gorah – od pohodnih čevljev do smučarske opreme. Kuhinja se razteza ob eni steni in skupaj z lesenimi oblogami tvori enoten arhitekturni volumen, ki prostora ne razdrobi, temveč ga optično poveže.
Osrednji bivalni prostor se odpira proti velikemu panoramskemu oknu. Kavč, jedilna miza in kuhinja so razporejeni tako, da pogled ves čas uhaja proti gorski kulisi. Pokrajina tako ni zgolj ozadje, ampak postane del vsakdanjega življenja. Pozimi jo riše belina zasneženih pobočij, poleti različni odtenki zelene, v vseh letnih časih pa prostoru daje občutek miru.
Pri izbiri materialov je prevladala želja po toplini in brezčasnosti. Hrastov les, naravni kamen in umirjeni zemeljski odtenki ustvarjajo ambient, ki deluje prijetno skozi vse leto. Barvni poudarki niso naključni – olivno zelen kavč povzema odtenke okoliških gozdov, mehke tkanine, volna in lan pa prostoru dodajo občutek domačnosti. Interjer ne želi izstopati, temveč ustvariti prostor, v katerem se človek po dnevu v naravi preprosto dobro počuti.
Posebno zgodbo pripovedujejo detajli. Motiv srčka, ki ga poznamo s tradicionalnih alpskih stolov in klopi, je arhitektka interpretirala na sodoben način. Namesto dekoracije je postal funkcionalni element – vrezan v fronte omar služi kot ročaj, ponovi pa se tudi na obešalnikih v vhodnem delu hiše. Tradicionalni motiv tako zaživi v novi podobi, subtilno in brez odvečnega folklornega poudarka.
Tudi zgornje nadstropje dokazuje, da so prostorske omejitve lahko izhodišče za dobre rešitve. Zaradi pogojev gradnje v spalnici niso bila mogoča klasična fasadna okna, zato je postelja dvignjena do strešnega okna. Tako je nastal prijeten kotiček za opazovanje zvezd in gorskih vrhov, pod posteljo pa dodaten shranjevalni prostor ter brlog za hišno psičko Dory. Ker hiša ni namenjena le vikendom, temveč tudi daljšemu bivanju, je svoje mesto dobil tudi manjši delovni kotiček.
Povezanost z lokalnim okoljem se nadaljuje tudi zunaj hiše. Lesena ograja povzema značaj okoliških hiš in hišo spoštljivo umešča v podobo Podkorena, terasa pa postane naravno nadaljevanje dnevnega prostora in prostor, kjer razgled znova prevzame glavno vlogo.
Ta hiša ne želi navduševati z razkošjem ali izrazitimi oblikovalskimi potezami. Njena največja kakovost je občutek, ki ga ustvari. V prostoru, kjer naravni materiali, premišljeni detajli in mogočna gorska kulisa delujejo usklajeno, postane jasno, da je pravo razkošje pogosto prav v preprostosti. V hiši, ki živi z gorami.
- Arhitektura: Arhitektura Babnik, d. o. o.
- Interjer: Tjaša Jeršan, Casinha interior
- Lokacija: Podkoren
- Leto načrtovanja: 2024
- Leto izvedbe: 2025
- Površina hiše: 60 m²
- Terasa: 10 m²
Fotografije: Jan Trstenjak
