Cvetoča spomladanska trata

Po obdobju sterilnih vrtnih trat je zavel nov vetrič. Pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti in tudi ni vsaka brezhibna trata nujno najboljše za naš vrt in nas.

0

Vsak vrt zahteva oziroma narekuje drugačno rabo in izgled površin, zato tudi ne moremo posplošiti, da angleški ali drug tip trate spada na vse vrtove. Kdor vsaj malo živi s svojim vrtom in mu le-ta pomeni nekaj več, kot le estetska kulisa s katero noče imeti kaj dosti dela, bo verjetno iskal načine za ustvarjanje dodatnih dražljajev.

Po suhoparni in umirjeni zimi se prileže pravi utrip pomladi in ta naravni utrip lahko podpremo tudi z drugačnim pristopom oblikovanja trate. Najpogostejši pristop je sajenje čebulnic v travno rušo. Tega se lotevamo jeseni, ko so čebulice na voljo v trgovinah, pri nekaterih vrstah, kot je navadni mali zvonček, pa spomladi, ko sadimo cvetoče rastline, saj se te najboljše vrastejo ravno v tej fazi rasti.

Nekateri so se ušteli in razočarano prenehali uporabljati spomladanske čebulnice. Razlog največkrat tiči v napačnem izboru čebulnic. V trgovinah nas premami velika izbira in damo prednost navduševanju nad lepimi barvami in oblikami na fotografijah na ovitkih namesto podučeni izbiri. Kadar želimo nizko, redno košeno trato obdržati gosto in spomladi čim prej začeti s košnjo, posegamo le po najbolj zgodnjih čebulnicah, kot so zvončki, Tommasinijevi žafrani, večina rumenih vrst in sort žafranov, jarice, sibirske morske čebulice … Te hitro zaključijo svoj ciklus in se jim prilagodimo z zamikom prve košnje le za kakšna dva tedna, kar v hladnejših pomladnih mesecih ni tako grozno, kot če bi to storili poleti.

Za vse ostale čebulnice, ki potrebujejo več časa, da si ponovno naberejo moči ali celo cvetijo kasneje, pa je najbolje nameniti le omejen del trate. Take čebulnice posadimo v skupine oz. v različno oblikovane krajše pasove. Tam bomo morali trato pač pustiti, da bo zrasla višje in ko bo listje čebulnic porumenelo, bomo vse skupaj pokosili. Sprva se bo pokazala malce redkeje poraščena zaplata, a se bo hitro prerasla in ozelenela. Ker takih zaplat in višjih šopov trave navadno ne želimo tik pred nosom, si take posege omislimo raje malce stran od hiše ali na robu vrta. Rastline, ki jih gojimo na tak način so narcise, tulipani, močvirske logarice.

Pri priljubljenih narcisah in tulipanih naj dodam še to, da niso vse sorte enako dolgotrajne. Povedano drugače, nekatere so razvajene in v trati, kjer nimajo tako dobrih razmer kot v skrbno pripravljenih gredicah, drugo ali tretje leto ne cvetijo več. Osnovno pravilo je, da izbiramo čim bolj enostavne oblike cvetov. Izogibamo se torej predvsem polnocvetnim in mnogocvetnim sortam. Pa še to, narcise so nasploh bolj dolgožive kot tulipani.

Foto: Matic Sever, Pixabay