Glavna naloga zaključnega premaza fasade je odvajanje vode

Če vas vprašamo, kakšno fasado ima neka hiša, boste verjetno najprej pomislili na njeno barvo. Vendar fasada seveda ni le vizualni element, s katerim se hiša predstavlja navzven. Je prva obrambna linija pred veliko zunanjimi vplivi, zato nas mora pri njej poleg odtenka zanimati še veliko več. O odlikah dobre fasade smo se pogovarjali s Cirilo Colnar Mikeln, vodjo razvoja pri HELIOS TBLUS.

0

Pri stavbi seveda najprej opazimo barvo in splošno stanje fasade. Ampak kaj je tisto po vašem mnenju, kar odlikuje dobro fasado?

Danes so skoraj vse zgradbe zaščitene s termoizolacijskim sistemom. To pomeni, da so na fasado nalepljene izolacijske plošče (bodisi na osnovi ekspandiranega stiropora ali pa mineralne volne), ki so obdelane z zaključnim disperzijskim ometom. Starejše zgradbe pogosto termoizolacijskega ovoja nimajo, so pa večinoma prebarvane z disperzijsko barvo. Zaključni premaz je torej na neki način odgovoren za izgled fasade.

Ali je vloga zaključnega premaza zgolj estetska? Verjetno ne.

Seveda je izgled fasade zelo pomemben, saj je zgradba umeščena v neko okolje in s svojim izgledom, torej tudi barvnim odtenkom, nanj zelo vpliva. Ni pa to edina funkcija zaključnega premaza. Fasadne površine so izpostavljene škodljivim UV in vremenskim vplivom. Največ škode povzroča fasadam vlaga (kot vodna para ali kot tekoča voda, ki se zadržuje na površini in jo moči). Vlaga povzroči rast plesni in alg na fasadnih površinah, nalaganje umazanije, če prodira v podlago, pa tudi pojav razpok. Zato je glavna naloga zaključnega premaza odvajanje vlage. Vlaga je poleg tega v urbanih in industrijskih področjih nosilka kislih plinov (dušikovi in žveplovi oksidi), ki skupaj z njo prodirajo v zidovje in lahko poškodujejo celo konstrukcijsko armaturo. Zaključni premaz torej ščiti toplotno izolacijo oziroma, če te ni, fasadne gradnike, pred vlago.

Kaj svetujete za obnovo stare fasade, ki je bila sicer izolirana, a se je skozi leta na njej nabralo precej umazanije, opazili pa smo tudi razpoke?

Za take primere bi svetovala posebno fasadno barvo Renoxan, ki je namenjena obnovitvenemu barvanju mineralnih fasadnih površin. 

Barva SPEKTRA Renoxan je primerna za obnovo toplotnoizolacijskih sistemov na osnovi stiropora in mineralne volne, za barvanje vseh vrst mineralnih in disperzijskih ometov, vlakno cementnih in leso cementnih plošč, betona in za prekrivanje starih disperzijskih premazov.

Sliši se zelo enostavno. Izberemo barvo in prebarvamo fasado. Pa verjetno ni čisto tako, kajne?

Seveda ne. Pred vsako prenovo fasade je zelo pomemben temeljit pregled stanja površine. Premazi so lahko mehansko poškodovani, razpokani, poraščeni s plesnijo in algami, umazani, se kredajo, kar pomeni, da so vezivno osiromašeni. Tako ocena stanja in potrebna sanacija, kot tudi njena izvedba, zahteva profesionalen pristop, zato se s temi deli ukvarjajo fasaderji, ki imajo znanje, orodje in ekipo. Skratka, pred vsakim barvanjem morajo biti fasadne površne suhe, čiste in utrjene. Šele potem pride na vrsto barvanje in tudi to je bolje prepustiti strokovnjakom, da bo končni izgled prenovljene fasade lep in bomo zadovoljni.

Torej, za prenovo stare razpokane fasade izberemo barvo, ki je namenjena obnavljanju. Kaj odlikuje to barvo?

Gre za premišljeno izbrane sestavine, zaradi katerih bo svež premaz lepo prekril razpoke in nudil dolgotrajno zaščito pred prej omenjeno vlago in poškodbami. Simulirali smo razpokano fasado, kjer so vidne večje in manjše razpoke. Te razpoke z Renoxanom lepo prekrijemo. Ta barva namreč vsebuje materiale, ki zagotavljajo visoko mehansko trdnost in vlakna, ki dodatno armirajo film, kar preprečuje, da bi se razpoke preslikale na novi premaz. Posebno vezivo in dodatki poskrbijo za minimalno navzemanje vode, obenem pa prispevajo k boljšemu prenosu zračne vlage skozi premaz, dodana biocidna zaščita filma pa preprečuje rast mikroorganizmov.

Prej ste omenili, da je voda eden glavnih vzrokov za propadanje premaza na fasadnih površinah. Kako pa se spopasti s tem problemom?

V ta namen smo razvili posebno hitro sušečo fasadno barvo Top Dray, katere najpomembnejša lastnost je izjemno majhno navzemanje in hitro sušenje vode, ki pride na površino ob dežju, rosi in megli. Posebna struktura suhega premaza namreč vodo razprši v majhne kapljice, ki površine ne omočijo, se zelo hitro posušijo in zato fasadna površina ostaja suha, dolgo čista in nepoškodovana. Odlična UV in vremenska odpornost zagotavlja dolgo življenjsko dobo premaza, zato jo priporočamo tako za obnovitveno kot tudi prvo barvanje fasadnih površin.

Akrilna fasadna barva s funkcijo izjemno hitrega sušenja fasadnih površin po dežju, rosi in megli.

Kako pa je z izbiro barvnega tona? Kaj izbrati?

Za fasadne površine, ki so izpostavljene škodljivim vplivom UV žarkov, so bolj primerni odtenki na osnovi anorganskih, UV in vremensko visoko stabilnih pigmentov. Bledenje nianse je namreč kar pogost problem na fasadnih površinah, kar kaže na to, da so bili za pripravo odtenka uporabljeni sicer zelo lepi, a manj obstojni organski pigmenti. V barvni karti Exterior Color Collection, ki vsebuje 450 nians, so vse pripravljene z anorganskimi pigmentnimi pastami. Za vsak barvni odtenek je navedena tudi vrednost Y, ki pove, koliko odstotkov vidnega dela sončne svetlobe se odbije od nianse. Ta vrednost je prvo merilo pri izboru nianse za fasado. Če je manjša od 20, gre za temne nianse, ki se bodo poleti bistveno bolj segrevale kot nianse, ki imajo Y nad 50. Navedena je tudi vrednost TSR, ki je okrajšava za angleški izraz Total Solar Reflectance in pove, koliko odstotkov vsega sončnega spektra (tudi toplotnega (IR) območja) se odbije od nianse. Večja je ta vrednost, manj se bo fasada segrevala.

Barvna karta zajema 450 odtenkov za zunanje zidne površine, razdeljenih na 7 barvnih kategorij. Posebnost so IR reflektivne nianse, ki po zaslugi IR pigmentov v zaključnem sloju preprečujejo absorpcijo toplote ter s tem znatno vplivajo na manjše segrevanje obsevanih površin.

V zadnjih časih  so zelo  modni sivi odtenki.  Se bo torej siva fasada preveč segrevala?

Sive nianse  so večinoma  precej temne, torej se bodo sivo pobarvane površine bolj segrevale kot svetle pastelne nianse. Temperaturne spremembe, ki se dogajajo tekom dneva in noči, povzročajo raztezanje in krčenje premaza in več kot je teh raztezkov in skrčkov, večja je verjetnost, da bo premaz enkrat razpokal.

A se moramo zaradi tega izogibati na splošno temnejšim odtenkom?

Ni potrebno. Obstajajo namreč pigmenti, reče se jim IR reflektivni pigmenti, katerih značilnost je, da odbijajo velik del toplotnega spektra sončnega sevanja. To pomeni infrardeči del spektra, ki je odgovoren za segrevanje. Kar pomeni, da lahko naredimo tudi temno nianso in se bo premaz segreval približno podobno kot svetlejši, pastelni barvni odtenki. Zato bo tudi manj poškodb in bo življenjska doba tako obarvanega temnega premaza podobna svetlo obarvanemu premazu.

Fotografije: HELIOS

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *