10 najlepših hiš leta 2022

Letos smo obiskali ogromno čudovito opremljenih stanovanj, skrbno vzdrževanih vrtov, javnih ambientov, pa tudi številne hiše - nove in prenovljene - ki izstopajo tako po svoji subtilni umeščenosti v prostor kot po uporabljenih materialih ter vzdušju, ki so ga lastniki ustvarili v interierju. Predstavljamo deset hiš, ki so vas najbolj navdušile.

0

Spoštljive prenove s poudarkom na tradiciji

Odnos do naše dediščine je tisti, ki nas ukorenini globoko v naše kulturno, naravno in grajeno okolje. Zato so nam v velik navdih tisti, ki znajo v grajeni stavbni dediščini prepoznati potencial, hkrati pa arhitekturo na spoštljiv način, ki prispeva k njeni integriteti, prilagoditi za sodobno bivanje.

Prenovljeni cimprači na Goričkem za brata in sestro

Arhitektura: id:doma, foto: Mateja Košir

Ena od bolj idiličnih slovenskih pokrajin je Prekmurje, kjer številne vasi ostajajo popolnoma neokrnjene. Ena od teh so Križevci pri Gornjih Petrovcih, kjer sta brat in sestra z družinama kupila posest, ki so jo sestavljali dve cimprači in hlev. Novi lastniki so v sodelovanju z birojem id:doma stari hiši obnovili s tradicionalnimi materiali (vključno s slamnato streho!), hlev pa preobrazili v odprt in prostoren osrednji ambient, v katerem se lahko obe družini zbereta ob kosilu.

Več >>

Srednjeveška trdnjava nad Kamnikom je danes dom mlade družine

Foto: Sanja Rauter

Srednjeveška trdnjava, imenovana Trutzturn, je bila pred 600 leti zgrajena kot obrambni stolp pred napadi Turkov, pozneje pa je prešla v zasebne roke. Včasih je tu prebival Andrej Smole, ki ga je obiskoval sam France Prešeren, leta 1907 pa jo je kupil veterinar, ki se je ustalil v Kamniku. Po tem, ko je bila po vojni nekaj časa nacionalizirana, je prišla v roke dediču, Urošu Rauterju, ki jo je z ženo Sanjo in tremi otroki skrbno obnovil.

Objekt je bil potreben konkretne prenove, da ga je lahko petčlanska družina prilagodila za svoje vsakdanje potrebe. Opremili so ga v šarmantnem podeželskem slogu, medtem ko so zunanjo podobo ohranili – prav tako pa velik vrt z renesančno krajinsko ureditvijo.

Več >>

Hiša 1797: obnovljena v starem duhu

Arhitektura: Mateja Panter, foto: Miran Kambič

Prav tako impresivna je prenovljena hiša v zaščitenem urbanističnem jedru Doba. V njej je nekoč delovala šola, v njej so se zbirali intelektualci, med drugim slikar Hinko Smrekar in operni pevec Julij Betetto, v njej je bival tudi župan Doba Ivo Detela, ki je imel v tej hiši svoj urad.

Ko je hišo, ki se je zaradi svoje starosti prodajala bolj kot gradbena parcela, prvič obiskala arhitektka Mateja Panter z družino, je vedela, da v sebi skriva velik potencial za prenovo. Objekt je skrbno prenovila, vanj umestila štiri apartmaje, opremljene z originalnimi kosi pohištva, ter hišo odprla tudi za širšo javnost.

Več >>

Posodobitev starih objektov z dodano arhitekturno vrednostjo

Slovenija je že zelo pozidana, zato je prenova starejših objektov nujna. A čisto vsi starejši objekti nimajo posebne arhitekturne vrednosti ali pa niso primerni za celovito obnovo, zato se večina kupcev starejših nepremičnin odloči za celovito sanacijo s prizidavo ali obzidavo. Takšnih objektov smo obiskali kar nekaj, predstavljamo pa vam nekaj pravih biserov.

Hiša v Kojskem

Arhitektura: Lidija Manfreda, Studio M, foto: Lovro Rozina

Ko se je družina iz Ljubljane odločila, da je čas za življenjsko prelomnico, so začeli iskati novo življenje zunaj prestolnice. Pot jih je zanesla v Goriška brda, kjer so po naključju odkrili posestvo z dvema objektoma, vinogradom in velikim potencialom.

Objekte je družina v celoti prenovila, jim dodala nekaj arhitekturno zanimivih elementov – obokano teraso, bazen, nekaj prizidkov – in tako ustvarila razgibano celoto, ki spominja na arhitekturo Toskane ali Provanse. Tudi notranjost je opremljena z zelo izbranimi kosi starinskega pohištva in umetnin. V delu posesti zdaj živi družina, drug del pa oddajajo turistom, ki jih v Brda zanesejo številne športne, turistične in prostočasne dejavnosti.

Več >>

Nagrajena prenova hiše v Domžalah

Arhitektura: a2o2 arhitekti, foto: Ana Skobe

Stara siva miška, izgubljena med veliko večjimi enodružinskimi hišami v Domžalah, je dobila nove lastnike. Čeprav je bil prvotni načrt hišo podreti in na njenem mestu postaviti novogradnjo, pa so senzibilni arhitekti iz biroja a2o2 lastnike prepričali o nasprotnem.

Ohranili so stare zidove in stavbno pohištvo, hišo v celoti sanirali, nato pa nekoliko dozidali in povišali. Lastniki so nad prenovo navdušeni, arhitekti pa so zanjo prejeli eno najprestižnejših strokovnih nagrad pri nas, zlati svinčnik za odlično realizacijo.

Več >>

Pravljična prenova stare hiše na Goričkem

Foto: Jasna Marin

Ko sta nova lastnika kupila staro domačijo iz leta 1880, ki je po smrti zadnje lastnice že začela propadati, je leta 2013 dobila nove lastnike. Ker je bil objekt že v slabem stanju, so ga deloma porušili, deloma prenovili, nato pa dozidali. A ta prizidava ni kot vsaka druga: lastnika sta uporabila hlode iz lastnega gozda, streho ozelenela in objekt tako popolnoma vtopila v naravo, ki ga obdaja. Objekt zaradi posameznih detajlov, kot so zaobljena stekla, zelena vhodna vrata iz masivnega lesa, s trto ozelenjen rob strehe ipd. deluje, kot bi bil vzet iz otroške slikanice.

Več >>

V sožitju z naravo

Obiskali smo tudi več novogradenj, od katerih so nas najbolj presunile tiste, v katerih glavno vlogo igrajo naravni materiali, premišljena umestitev na parcelo ter spoštovanje tradicionalnih arhitekturnih posebnosti kraja, v katerem so postavljene.

Hiši dveh bratov – tesarja in mizarja

Arhitektura: Primož Raznožnik, foto: Ambienti

Tako smo na primer obiskali hiši dveh bratov, ki sta si zelo podobni, vseeno pa dovolj raznoliki, da smo ju predstavili kar v dveh prispevkih. Oba brata se poklicno ukvarjata z lesom, zato ni čudno, da je prevladujoči material za konstrukcijo, obloge in pohištvo kar les.

Pri Nejcu smo tako lahko občudovali po meri izdelano mizarsko pohištvo; pri Maticu pa številne rezbarije. Hiši, ki hkrati omogočata druženje obeh družin in vsaki od njih zagotavljata dovolj zasebnosti, sta popolna zmes tradicije in sodobnih, odprtih in povezanih ambientov.

Enkratna brunarica v Begunjah na Gorenjskem

Foto: Ambienti

Ko smo že pri leseni gradnji, pa ne moremo mimo čudovite brunarice, ki sta jo za stalno bivanje postavila Teja in Bojan. Gradnje sta se lotila sama, s pomočjo Tejinega očeta: smrekova bruna so pripeljali s Pokljuke, nato pa jih sami obdelali na bližnji žagi in zložili v prostorno, tradicionalno brunarico, ki vsebuje vse tipične elemente – balkone, čope in frčade.

Za piko na i sta Teja in Bojan tudi interier večinoma izdelala sama in tako ustvarila zanimiv ambient, v katerem ni ravnih linij in pravih kotov.

Več >>

Sodobna lesena hiša

Arhitektura: Arhi-tura, foto: Miran Kambič

Blizu Grosuplja smo obiskali zelo zanimivo hišo, ki jo je zgradila družina, zaljubljena v les. Del lesa za gradnjo so pripeljali kar iz domačega gozda, lastnika pa sta hišo zasnovala tudi kot manjši laboratorij, ki preverja prehod vlage skozi leseno konstrukcijo v različnih časovnih obdobjih in tako ustvarja podatke za nadaljnje študije gradbenih tehnologij lesenih hiš.

Izdelana je iz lesenega skeleta, v notranjosti zaprtega z leseno oblogo, ki je v večini prostorov vidna. Prav tako je zanimiva lesena fasada, premazana s sredstvom za pospešeno sivenje, zaradi česar bo svojo elegantno sivo patino pridobila že zelo zgodaj.

Več >>

Hiša po robu

Arhitektura: RVA, foto: Matej Lozar

Na parceli, ki jo je kupila mlada družina, je že stala stara stavba, ki pa ni bila primerna za obnovo. Poleg tega je stala prav na sredini parcele, na njenem najlepšem delu. Arhitekt Robert Veselko je novim lastnikom predlagal rušitev hiše in postavitev novogradnje ‘po robu’ parcele.  Hiša je umeščena v prostor tako, da je osončen in raven del zemljišča optimalno izkoriščen kot bivalni vrt, hiša pa pri tem tvori obod in zaščito ob severni in vzhodni meji zemljišča.

Kompozicijsko se nova zasnova zgleduje po tradicionalni tipologiji vzdolžne, v L oblikovane panonske hiše. Hiša je grajena iz opečnih zidakov, vezi in plošče so iz armiranega betona. Ostrešje je leseno, stene v mansardnem delu so suhomontažne. Kljub klasični gradnji je ozračje v prostorih izjemno, ker je notranja »koža« hiše izvedena iz ekoloških materialov: ometi so ilovnati, prav tako barve.

Več >>

Prejšnji članekAbella: subtilno svetilo, ki pooseblja lahkotnost
Naslednji članekAmbienti – 14. sezona, 15. oddaja
Notranja oblikovalka, ki rada izkuša, opisuje in oblikuje lepe prostore. Ceni kvalitetno oblikovanje, dobre zgodbe in raznolike stile, ki jih srečuje na svoji profesionalni poti. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje