V srcu štajerske prestolnice je na praznem podstrešju nekdaj prominentne stavbe nastalo stanovanje za mladi par. Skozi velika okna te mansarde se razkriva čudovita strešna krajina mestnega jedra, ki se od jutra do večera spreminja v barvnih odtenkih in utripu.
Na stičišču Gosposke in Slovenske ulice v Mariboru stoji klasicistična stavba, ki jo je leta 1887 zasnoval arhitekt Andrej Černiček. Namenjena hotelu s koncertnim salonom v pritličju je za tiste čase veljala za prvovrstno arhitekturo. Z dvema etažama je izstopala med okoliškimi enonadstropnimi hišami. V 20. stoletju je hotel zaprl svoja vrata, stavba pa je dobila stanovanjsko namembnost. Podstrešje je dolgo ostalo neizkoriščeno, dokler ga niso preoblikovali v sodobna mansardna stanovanja.
Izgradnja podstrešnega stanovanja, ki vam ga predstavljamo, je potekala pod vodstvom arhitekta dr. Andreja Šmida, asistenta na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Pod isto streho je zasnoval štiri prostorna stanovanja namesto prvotno načrtovanih petih. Šmid pripoveduje, da zgodovina tega projekta sega več kot 14 let nazaj. Gradbeno dovoljenje za preureditev podstrešja v stanovanja je na podlagi načrta rekonstrukcije in spremembe namembnosti pridobil že arhitekt Damir Černoga leta 2011, izdano pa je bilo leta 2012. Ko je nedavno novi investitor kupil pet predvidenih mansardnih stanovanj, se je odločil, da bo namesto njih ustvaril le štiri, a razkošnejša.
Starodobna estetika z modernimi rešitvami
Klasicistična stavba je zaščitena kot kulturna dediščina in predlagana za spomenik lokalnega pomena. Zato je prenova zahtevala usklajevanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki je določilo, da mora oblikovanje podstrešja ohranjati skladnost s spodnjimi nadstropji, zlasti z okenskimi osmi, pojasnjuje Andrej Šmid in dodaja, da je streha v celoti ohranjena v izvorni obliki in materialu, z minimalnimi prilagoditvami. »Edini poseg je manjši zidni pomik, širok manj kot meter, ki je na notranjem dvorišču. Na tej strani so zasnovane diskretne lože – terasni prostori, ki ne izstopajo iz strešnega volumna, s čimer smo ohranili enovitost in celovit arhitekturni izraz.«
Od javnega k zasebnemu
Razporeditev prostorov v stanovanju sledi klasični dramaturgiji in vodi od javnega k zasebnemu. »Ob vstopu vas pričaka predprostor, ki prehaja v osrednji bivalni del – kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Nato se prostori postopoma usmerjajo v bolj intimne dele stanovanja, kjer sta dve spalnici. Ta zasnova omogoča naraven prehod od poljavnega k osebnemu: obiskovalci ostanejo v dnevnem prostoru ali na terasi, medtem ko spalnice ostajajo zasebne, namenjene le družinskim članom,« nazorno opiše arhitekt.
Svetloba kot ključni element za kakovost bivanja
Posebnost mladostno opremljenega mansardnega stanovanja, ki ima poglede odprte na vzhod, jug in zahod, je njegova izjemna povezanost z zunanjim okoljem. »V tej mansardi je arhitekturna zasnova takšna, da svetloba prhne skozi prostor. Stanovalci tako ne bivajo v zaprtih, izoliranih prostorih, temveč ves čas uživajo v odprtem pogledu na strešno krajino mestnega jedra,« razkriva Šmid.
Dejan Lovec iz podjetja VELUX Slovenija razloži, da je v mansardi uporabljena kombinacija strešnih oken s spodnjim fiksnim elementom. »Ključni pogoj za njihovo vgradnjo je minimalen ali neobstoječ kolenčni zid. Le tako je možno vgraditi spodnji fiksni element dovolj nizko, da celotno strešno okno omogoča pogled na tri ravni – nebo, horizont in tla.« Lovec podrobneje opiše, kako je izdelan spoj med spodnjim fiksnim delom in strešnim oknom: »Ta stik je izveden tovarniško, je brez običajnih prekinitev ali obdelav okoli špirovcev, kar daje celoti elegantnejši in čistejši videz.«
Vgradnja tako širokih strešnih oken zahteva tudi posege v konstrukcijo ostrešja. »Pri običajnih ostrešjih je razmik med špirovci ožji, kar omogoča vgradnjo oken standardne širine, približno 78 cm. Ta projekt pa je šel korak dlje. Vsako okensko polje presega širino 100 cm, zato je bilo treba izdelati prečne menjalnike, kar pomeni prilagoditev razmika med špirovci in poseg v osnovno konstrukcijo strehe,« pojasni strokovnjak iz podjetja VELUX Slovenija.
Dodatna toplota pozimi, poleti senčenje
V zimskih mesecih strešna okna prinašajo dodatno prednost, saj sončni žarki skoznje pasivno ogrevajo prostore. Poleti, ko je svetloba lahko preveč intenzivna, pa prostor zaščitijo zunanja senčila. »Inovativnezunanje rolete SOFT iz trpežnega materiala,ki delujejo na solarni pogon, ne preprečujejo le pregrevanja od sonca, temveč omogočajo dodatno izolacijo zunanjega hrupa in ponujajo odlično zatemnitev prostora – funkcionalnost, ki je še posebej dobrodošla v spalnici. Zunanje rolete hkrati ščitijo steklene površine in okvirje, kar izboljšuje toplotno učinkovitost stanovanja,« pojasnjuje strokovnjak iz podjetja VELUX Slovenija.
Kopalnica, ki izstopa
Tudi kopalnici je bilo namenjeno obilo pozornosti. Stari tramovi nad pršno kabino v prostoru ohranjajo pridih zgodovine, velike keramične ploščice z videzom teraca pa mu podarjajo mladostno igrivost. Pogosto so kopalniška okna majhna in zgolj funkcionalna, a ta mansarda presega te standarde. Osvetljena je z enako okensko rešitvijo kot dnevni in spalni prostor, kar vizualno poveča prostor in prispeva k dobremu počutju stanovalcev. Dejan Lovec poudarja, da jutranja svetloba v kopalnici pomaga uravnavati biološko uro. »Tako se hitreje zaženejo pomembni biološki procesi ali tako imenovani cirkadiani sistem. Naravna osvetlitev pa je nepogrešljiva tudi pri vsakodnevni negi telesa in ličenju obraza. Poleg tega je naravna svetloba v prostorih razkošje, ki povečuje kakovost bivanja in dodaja vrednost celotnemu stanovanju.«
Tla, na katerih lahko brezskrbno plešejo
V stanovanju je bila nujna tudi nova konstrukcija poda, saj so bila prvotna tla podstrešja namenjena zgolj skladiščenju in ne bivanju. »Nova rešitev temelji na prečnih poveznikih, ki so naslonjeni na masivne obode in sredinski zid. Da bi zagotovili optimalno zvočno in toplotno izolacijo, smo nova tla zasnovali ločeno od spodnjega stropa. Med njima je ustvarjen 30-centimetrski vmesni prostor, zapolnjen z izolacijo, nasutjem in elementi talnega gretja. Ta tehnična rešitev preprečuje prenos udarnega zvoka, kar pomeni, da tudi pri večji aktivnosti, na primer plesu, stanovalci ne bodo motili spodnjih sosedov,« je še prepričan arhitekt Andrej Šmid.
Fotografije: Jasna Marin
