Pri 81. napisal svojo prvo knjigo: z izumi so se mu odprla vrata v svet

Slovenski izumitelj in mednarodno uveljavljeni gradbeni tehnolog Ivan Stanislav Klaneček je s svojimi izumi s področja gradbene tehnologije številne objekte rešil pred propadom in poskrbel, da jih bodo lahko občudovali in uporabljali številni rodovi. Svoje vidnejše izume je strnil v knjigi, ki jo je napisal pri 81. letih.

0
Izumitelj Ivan Stanislav Klaneček je prejel vrsto mednarodnih priznanj, nagrad in pohval.

“Človek je s stalnim izumljanjem in inovacijami že v pradavnini skrbel za bolj varno, lagodnejše in kakovostnejše življenje,” o pomenu izumov razmišlja Ivan Stanislav Klaneček. Svoje življenjsko poslanstvo je prepoznal v tem, da kakor zdravnik uspešno zdravi poškodovane konstrukcije in stavbe. V življenju se je srečal z različnimi gradbenimi izzivi ter ljudmi in njihovimi zgodbami, ki so ga spodbudile k iskanju rešitev, kakršnih svet poprej še ni poznal.

Prezahtevne za kopiranje

Med njegovimi izumi najdemo edinstveni mešalec-injektor za tehnološko sanacijo razpok na mostovih, hidroelektrarnah, viaduktih, predorih in zidovih, ki mu je prinesel mednarodno prepoznavnost, pa gradbeno-sanacijski oder, s katerim zlahka dostopa do objektov na zahtevnih terenih. Razvil je tudi posebno malto za sanacijo vlažnih zidov, pa mineralne barve, izravnalne mase in omete, za katere je pridobili biološke, ekološke in tehnološke certifikate tujih inštitutov. “Surovine, iz katerih so izdelani omenjeni materiali, izvirajo iz matere Zemlje,” pripoveduje izumitelj. 

Ivan Stanislav Klaneček v laboratoriju analizira materiale.

Danes je Klaneček podpisan pod 101 inovacijo, od tega jih je intelektualno zaščitil 79 – štiri celo na mednarodnem nivoju. Njegove zaščitene inovacije sestavlja 17 patentov, 13 modelov orodij in naprav, 48 blagovnih znamk materialov in aditivov ter ena poslovna znamka. Poleg naštetega ima Klaneček 30 inovacij, ki jih ni bilo treba intelektualno zaščititi, ker so tehnološko tako zahtevne, da jih tako rekoč ni mogoče kopirati. 

Rešil eminentne stavbe pred propadom

Med Klanečkove najvidnejše inovacije sodi tudi mednarodno patentiran tehnično-tehnološki postopek stabilizacije in hidroizolacije, s katerim je pred propadanjem rešil številne eminentne stavbe, kot so: kulturnozgodovinski kompleks v Kostanjevici na Krki, sakralni objekti arhitekta Jožeta Plečnika, Tartinijeva palača v Piranu, stavba Državnega zbora Republike Slovenije, kompleks Mladike v Ljubljani, zasebna palača nacionalnega pomena na Siciliji, grad v Oriolu v Kalabriji, glavna pošta v Münchnu, nekdanji hotel Sidro v Piranu, ki se danes imenuje Art Hotel Tartini.

Iz glave v zvezek

O tem, kako pride do dobrih idej, Klaneček pripoveduje: “Kakor hitro se srečam s kakšnim tehničnim problemom, že razmišljam, kako bi ga rešil ter sebi in drugim olajšal delo. Rešitev se mi v obliki miselnega prebliska porodi v glavi; pogosto se to zgodi pred spanjem ali zjutraj ob prebujanju, zato imam na omarici ob postelji vselej poseben zvezek, v katerega si zabeležim idejne zasnove izuma. To naredim tako, da si na preprost način kaj izrišem ali pa v enem ali dveh stavkih zapišem izhodišča za izum. A to je šele začetek, zamisel nikoli ne bi bila realizirana, če bi ostala zgolj na papirju.”

Saj si inovator, pa iztuhtaj kaj”

Nekaj njegovih patentov ni povezani z gradbeno stroko, kot recimo edinstveni vzglavnik za spanje, ki ga je izdelal zato, da bi po nerodnem gibu na gradbišču premagal bolečine. “Takrat me je presekalo v hrbtu, da sem od bolečin omagal in padel na tla. Hrbet me je dolgo bolel in sem šel k družinskemu zdravniku, ki me je vprašal, kakšen vzglavnik imam. Sem rekel: ‘Takega, kot jih prodajajo v trgovinah.’ Zdravnikov odgovor je bil: ‘Če hočeš, da se ti hrbtenica popravi, si naredi dober vzglavnik. Saj si inovator, pa iztuhtaj kaj!’ In sem raziskoval, meril ljudi, preverjal tkanine in kodrasto volno visokogorskih ovac ter kmalu zasnoval vzglavnik, za katerega sem na mednarodnem natečaju inovacij v Švici prejel priznanje.”

Popotnica za mlade

V knjigi Z izumi in patenti v širni svet z opisi in s skicami na 222 straneh predstavlja nekatere najvidnejše patente in blagovne znamke in razkriva, s kakšnimi izzivi se je srečal na poti, preden se mu je porodila ideja za posamezni patent. Knjiga je zanimiva za ljudi s področja gradbeništva, arhitekture in predvsem za mlade, ki razmišljajo o tem, kako vstopiti v svet inovatorstva, saj bodo spoznali pot, ki pelje od ideje do izuma in patenta.

Na vprašanje, katere inovacije so najboljše, Klaneček poudari: “Najboljše so tiste, ki so tržno zanimive, za katere niso potrebni veliki finančni vložki in jih je mogoče hitro začeti dolgoročno izkoriščati ali prodati.” Ob tem doda, da vsakega inovatorja najbolj osrečuje to, da njegova inovacija uzre luč sveta in postane koristna za človeštvo.

Fotografije: Ing.Klan, Jasna Marin

Prejšnji članekDom za zmeraj: sanjska hiša slovenske družine v Avstraliji
Naslednji članekRiba Alenka: leseni izdelki z vonjem po poletju
blank
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *