V vasici Kuželj ob Kolpi stoji lesen objekt, namenjen počitku družine iz Ljubljane. Predstavlja premišljeno sintezo tradicionalne in sodobne arhitekture.

Zakonca Babnik je v ta odročni konec Slovenije pritegnilo dejstvo, da ženini sorodniki izvirajo iz te doline. Prijetni spomini na poletne počitnice ob Kolpi so se povezali z željo po trajnejšem bivališču, pa čeprav le v obliki vikenda, in tako je nastala majhna in očarljiva počitniška hiška, ki daje glavno vlogo naravnim materialom, predvsem slovenskemu lesu.

»Ta objekt je zgrajen kot en spomin na najine prednike. Klara ima tukaj svoje sorodnike. Jaz kot gradbenik sem pa želel s to hišo pustiti en pečat in tudi spomin na svojega pokojnega očeta, ki je bil mizar,« pove Žiga Babnik.

Glavni gradnik hiše je slovenski les, znotraj hrast, zunaj macesen, tudi streha je pokrita z lesom, in sicer ročno izdelanimi skodlami.

Objekt ja arhitekturno delo biroja Real Inženiring in arhitekta Gregorja Tramteta, želja lastnikov pa je bila, da bi bil čim manjši (meri 9 x 6 m), da bi se v njem, ko pridejo na oddih, čim bolje počutili, hkrati pa tudi, da bi se zlil z okoljem, v katerega je umeščen.

»Hiša posnema arhitekturo glede na gospodarske objekte. Se pravi, gospodarski objekti v tem okolju imajo kamniti podstavek in na ta kamniti podstavek je postavljena lesena hiša,« razloži Tramte in doda, da z zaprtimi lesenimi senčili kompletno ponazarja gospodarski objekt.

Marmor Hotaveljčan daje hiški izjemen arhitekturni pečat.

Lesena smrekova konstrukcija in lesne letvice, ki so hkrati v vlogi senčila in polken, pa s tem še ne končajo uporabe slovenskega lesa pri tej 85 kvadratnih metrov veliki hiši. Lesena je tudi prezračevalna fasada in tip kritine, uporabili so namreč skodle, saj prostorski akti ne dopuščajo slame, ki so jo imeli sprva v mislih, medtem ko v notranjosti prevladuje hrast.

»Pohištvo je iz hrasta, recimo miza je oljena, tako da je zelo prijetna na dotik. Glede same kvalitete bivanja sva zelo pazila tudi pri izbiri materialov, na primer OSB plošče so brez formaldehida … Zagotovo je les kot gradnik trajni material, v prihodnosti ima še velik potencial pri gradnji počitniških in ostalih objektov,« je prepričan lastnik.

Interier zaznamuje slovenski naravni kamen Hotaveljčan, položen po tleh in stopnicah, ter odprt tloris z veliko galerijo. Prostori so svetli in prilagojeni željam članov družine, sledijo pa si takole: najprej se s hodnika zavije v veliko kopalnico, kjer stojijo glavne shranjevalne omare in zanimiv savna stol, na katerem se lahko greješ oblečen. Keramika v kopalnici je toplih barv in posnema teksturo tekstila.

Dnevna soba z velikimi okni je del odprtega tlorisa, ki ga sestavljajo še kuhinja in jedilni prostor, v njej pa ne moremo spregledati imenitne bralne niše z ogrevano sedlano površino in integriranimi lučmi. Barvna paleta tega prostora in tudi večjega dela interjerja je bela, črna in barva lesa, katerim pa se sem ter tja pridružijo tudi bledo olivno zelena in zanimivi vzorci, kot je potisk praproti na eni od sten.

Ko se po stopnicah povzpnemo v zgornje nadstropje, najprej uzremo sedežno garnituro za počivanje in otroško igro, nad njo pa skozi strešno okno vidimo hrib Kuželjsko steno. Galerija se nato odpre v dva spalna prostora, glavno in otroško spalnico, v kateri so tri ležišča. S tema prostoroma pa je interjer tudi zaključen.

Za piko na i se ozremo še po okolici. Počitniška hiša Babnikovih ima lepo urejeno zasaditev, katere stalni obiskovalci so tudi srne in košute, ki se tu počutijo zaželene in dobrodošle. In ravno ta gostoljubnost je bila tudi glavni  razlog, da so hiši nadeli ime »Bale, Bale«.

»Ko sva začela razmišljati o tem, da bi tudi oddajala ta objekt, sva iskala ime. In moja mami je dala predlog – ker je pač tukaj tudi domačinka in pozna ta jezik – ‘bale, bale’. Kar pomeni v kostelskem narečju ‘pridi, pridi’. In nekako vabi goste v te svoje prostore,« zaključuje lastnica.

Arhitektura: Real Inženiring  (Rok Klanjšček in Gregor Tramte)

Interier: Fiera (Nena in Nik Grmovšek)

Fotografije: Nik Grmovšek

Prispevek je nastal v sodelovanju z Javno agencijo Spirit Slovenija in s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.