V zaprtih prostorih preživimo do 22 ur na dan: Odprimo okna, spustimo v dom svež zrak in svetlobo!

Dandanes v notranjosti stavb in avtomobilov preživimo več časa kot kdaj koli prej. Postajamo bitja zaprtih prostorov, ločeni od narave. Takšno življenje, ki ga omogoča vedno bolj razvita tehnologija, se nam sicer zdi udobno in prijetno, a ujetost med štiri stene s seboj prinaša tudi cel kup težav – od zdravstvenih do psiholoških. Če se jim želimo izogniti, bomo spet morali poiskati stik z naravo in ustrezno urediti prostore, v katerih se največ zadržujemo.

0

Lanska raziskava, izvedena v sodelovanju z inštitutom za analize YouGov in v kateri je sodelovalo preko 16.000 anketirancev iz 14 držav, je pokazala, da ljudje preživimo v zaprtih prostorih povprečno 90 odstotkov svojega časa (ali skoraj 22 ur na dan), medtem ko smo na prostem le borih 15 minut. To nas bi moralo skrbeti iz vsaj dveh razlogov.

Slab zrak

Prvi je ta, da je zrak v stavbah, v katerih živimo in delamo, kar petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem, celo od tistega v mestih. Onesnažujemo ga s čistili, neustreznimi gradbenimi materiali, kuhanjem, prižiganjem sveč, sušenjem perila v stanovanjih in tudi z dihanjem. Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode. Posledice zadrževanja na takšnem zraku so številne, kažejo se na primer v razdraženih očeh, nosu in grlu, kašlju … Dolgotrajni učinki slabega zraka pa so lahko še resnejši, od bolezni dihal in astma do kronične obstruktivne pljučne bolezen in srčnih bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo.

Premalo naravne svetlobe

Drugi razlog pa je, da življenje v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni cikel, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Namesto dnevni svetlobi, ki ureja našo notranjo uro ter narekuje čas za počitek in aktivnost, smo izpostavljeni električnim lučem in digitalnim napravam, ki nas nenehno držijo v napetosti, pripravljenosti. To moti naš spanec in posledično slabi naše splošno počutje. Ker nismo dovolj izpostavljeni dnevni svetlobi, postajamo tudi depresivni, izčrpani, primanjkuje nam motivacije in prevevajo nas občutki brezupnosti.

Ukrepi

Če želimo ublažiti ali obrniti naraščajočo pojavnost zdravstvenih težav, ki so posledica življenja za štirimi stenami, pomanjkanja naravne svetlobe in svežega zraka, bi morali temu prilagoditi tako svoje obnašanje kot tudi zaprte prostore. Zavedajmo se svoje okolice in ukrepajmo tako, da bo življenje v zaprtih prostorih čim bolj zdravo, srečno in produktivno. Nekateri ukrepi so lahko zelo preprosti, drugi pa zahtevajo več predanosti in denarja, a o čisto vseh je vredno razmisliti.

Doma, v službi

Najpreprostejši ukrepi se nanašajo na majhne spremembe vedenja. Izkoristite vsako priložnost za gibanje na prostem:

  • pojdimo na sprehod ali se s kolesom odpeljimo v službo in iz nje;
  • če je mogoče, si privoščimo odmor na prostem;
  • med počitnicami več časa preživimo zunaj.

Ko smo znotraj, spustimo v zaprti prostor čim več dnevne svetlobe in poskrbimo, da bo zrak, ki ga dihamo, svež. Odpiranje oken in zračenje nekajkrat dnevno bo drastično zmanjšalo raven CO2 in drugih onesnaževalcev.

Preverimo pa tudi, katere škodljive elemente imamo v hiši in prevetrimo svoje življenjske navade:

  • izogibajmo se izdelkom, ki vsebujejo strupene snovi;
  • v zaprtih prostorih ne prižigajmo sveč;
  • če je mogoče, perilo sušimo zunaj;
  • med prhanjem naj bodo vrata kopalnice zaprta, nato pa kopalnico prezračimo z zunanjim zrakom.

Načrtovanje stavb

Ljudje bomo še naprej veliko večino svojega časa preživljali v notranjosti. Zato bi bilo smiselno premisliti, kako načrtujemo in gradimo hiše, šole in pisarne, kjer preživimo toliko ur. Stavbe bi morale biti načrtovane tako, da bi nudile dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka ter bile uglašene z našim 24-urnim cirkadialnim ritmom. Načrt cirkadialne hiše omogoča življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa nudi zaščito pred škodljivimi snovmi. Takšno načrtovanje bi prineslo velike koristi za zdravje in počutje posameznikov in družbe kot celote, izboljšalo bi produktivnost in tudi zmanjšalo izdatke, ki jih zdaj trošimo za popravljanje škode, ki si jo povzročamo z življenjem v zaprtih prostorih.

Fotografije: Velux

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *