Pod velikimi drevesi ali na predelu, kjer hiša meče gosto senco na vrt, nastane zaradi pomanjkanja svetlobe temačni prostor, kjer običajno niti trava ne raste. Lahko pa si tam omislite čarobno pokrajino z mahom.

Ste doslej na mahove gledali kot na neugledne rastline, ki bi jih bilo treba iztrebiti z vrta? Zdaj bo zagotovo drugače. Morda se mahovi na prvi pogled zdijo pusti, skromni, celo primitivni. A če bi v roke vzeli povečevalno steklo in jih začeli raziskovati, bi kmalu ugotovili, da so prekrasen svet v malem. Sklonite se, zagrebite prste v plitvo zeleno krzno in morda boste tako kot Alma Whittaker v knjigi Pečat stvarjenja avtorice Elizabeth Gilbert začutili naval radostnega pričakovanja.

Svež in mehak

Mah je na otip gobast, svež in mehak, zdi se, kot bi imel svoje lastno podnebje. Ne rodi sadu, nima korenin, ne zraste več kot nekaj centimetrov visoko, ker nima notranjega celičnega skeleta, ki bi ga podpiral. Ne hrani vode v svoji biti. V primerjavi z njim se tudi najnavadnejši plevel, ki poganja iz najbolj zanikrnega mestnega pločnika, zdi neprimerljivo bolj dognan organizem. Vendar ima nekaj, česar mnogi nimajo: je močan in nikoli ne zgnije. Če ima kolinija mahov dovolj časa, lahko zdrobi pečino v grušč, grušč pa v prst. Kolonije mahov se trdno oprimejo kamna in iz njega sesajo apnenčasto vodo. Sčasoma se ta mešanica maha in rudnine sama spremeni v lehnjak.

Raste, kjer ne uspeva nič drugega

Mah lahko raste na opeki, na drevesnem lubju, na strešnikih. Najdemo ga v arktičnem krogu in v najtoplejših tropih. Raste tudi na krznu lenivcev, na polžjih hišicah, na premočenih čevljih, če jih dovolj dolgo pustimo v družbi rastlinske sence.

Tudi mnogi ljubitelji vrtov po Sloveniji so že spoznali, kako imenitno vlogo lahko ima mah na vrtu. Mahove lahko naberete v bližnjih in daljnih gozdovih ter jih skrbno umestite v prazne senčne prostore na domačem vrtu. Mahovi bodo uspevali zlasti pod starimi drevesi, pod katerimi je senčno in sveže kot ob jutranji zarji v gozdu. Z njimi lahko oblikujete mahovnjak, ki se prepleta s štori.

Preproste poti in ljubke kombinacije

Da bo prostor pod drevjem prehoden, naj bodo v senčnem vrtu nakazane preproste poti, te pa obrobljene s poleglimi vejami, ki jih obrašča mah. Veje so prva postojanka na poti v mehkobno pravljico, kjer se mahovi kakor blazinice zelenega žameta kraljevsko razprostirajo po tleh in ponujajo pomirjajočo kuliso, v katero lahko vtkete tudi druge sencoljube rastline, kot so najrazličnejše praproti, hoste, arizeme, sangvinarija, ramonda, jesenske saksifrage, pljučnik. Z mahom na tleh dobijo sencoljubne rastline privlačno podlago, ki bolj kot zastirka iz lubja poudari lepoto zelenih trajnic.

Ni vsemu kos

Ko mah prinesete iz gozda, ga malo potlačite in zalijte.  Sprva je treba mah zalivati vsak dan, enako tudi, kadar je suša. Postopoma se bo začel razraščati, če so razmere na vrtu zanj ugodne. Če pade dež, je treba preveriti, ali se je prebil skozi krošnje do tal; če ne, znova sledi zalivanje, čeprav mahu tudi daljša suša ne bo zares pokončala. Šop mahu lahko miruje ves izsušen tudi desetletja, potem pa ga moča požene nazaj v življenje.

Čeprav mah lahko sčasoma zdrobi kamen, pa ni vsemu kos. Zlasti ne kosom. In ježem. Eni kot drugi se radi poigravajo z njim, zlasti kosi ga razbrcajo in razmetavajo, medtem ko v vlažnih tleh pod mahom iščejo hrano. A naj vas to ne skrbi pretirano, zeleni žamet se bo potihoma znova razširil tam, kjer ste mu namenili prostor.

Fotografije: Jasna Marin