Na zapuščeno istrsko vilo z očarljivimi modrimi polkni je nekega dne po naključju naletel slovensko-danski par. Nanju je naredila velikanski vtis. "Bila je mogočna in velika, pred njo se je razprostiral velik zaraščen vrt s staro murvo," se spominja Barbara, ki je hišo s soprogom na vrat na nos kupila in jo celovito prenovila. Z vami delimo zgodbo o njeni prenovi.

Barbara Javornik, sicer pravnica, nam pove, da je vila ob prvem obisku izžarevala posebno žalost. “Stare istrske hiše pogosto nosijo v sebi stare zgodbe in zabrisane sledi preteklih življenj, ki jih enostavno začutiš,” začne zgodbo o hiši, v katero sta se se soprogom na prvi pogled zaljubila. Hiša uradno ni bila naprodaj, a sta od sosedov izvedela, da jo je italijanska lastnica pred leti zaman poskušala prodati. V arhivu lokalne nepremičninske agencije so izbrskali telefonsko številko lastnice in kupo-prodajna pogodba je bila kmalu podpisana.

Hiša, ki jo je nad vrati označeval kamen z letnico 1896, je bil Barbarin prvi projekt prenove, od takrat pa je življenje povrnila že marsikateri stari kamniti hiši. “Naivno sem pričakovala, da bo prenova enostavna. Poklicala sem nekaj lokalnih gradbenih podjetij, kjer so me hitro postavili na realna tla. Kamniti zidovi so bili sicer trdni in močni, a hiša ni imela ne elektrike ne priključka na vodovodno omrežje, v pritličju pa je bila postavljena na golo zemljo. Zaradi zunanjega terena, ki je visel proti hiši, pa je bila že v najmanjšem dežju poplavljena,” se spominja.

Skupaj z lokalnim arhitektom so po Barbarinih zamislih pripravili projekt za prenovo in pridobili gradbeno dovoljenje. Od nakupa hiše pa do dokončanja del sta pretekli dve leti.

Iskreni materiali in reciklirano pohištvo

Ker je Barbara želela ustvariti počitniško hišo zase in za svojo družino, se je zanašala na svoje želje in predstave o popolnem dopustu. “V hiši sem želela ohraniti vse elemente starih istrskih hiš. Stare tramove in leseno konstrukcijo smo popeskali in tako v vseh nadstropjih ohranili rustikalni videz. Kjer je bilo možno, smo ohranili vidne kamnite zidove, jih na novo fugirali in na okna namestili nova polkna, izdelana po vzorcu prejšnjih,” pove. Nad leseno stropno konstrukcijo so zabetonirali ploščo, ki je hišo statično utrdila.

Vila se razprostira v treh nadstropjih. Spodnje je namenjeno bivalnim prostorom, zgornji dve pa spalnicam. V interierju nas najbolj presune spretno kombiniranje tradicionalnih istrskih elementov – od zidane klopi pa do kovanih detajlov – s sodobnimi materiali, pohištvenimi kosi in minimalističnimi linijami. Veliko pohištvenih kosov je recikliranih in restavriranih, nekaj jih je najdenih na bolšjih sejmih, kupljeno pa je le tisto, kar je bilo resnično potrebno, pojasnjuje sogovornica.

A čeprav je notranja oprema občudovanja vredna, pa je pravi biser te vile njena zunanja ureditev.

Sledenje instinktu

Teren je bilo zaradi nagiba potrebno urediti v dveh nivojih. V spodnjem delu vrta, ki se dotika hiše, je urejena bivalna terasa. Zogrnji nivo, do katerega vodi romantično stopnišče, pa se ponaša s čudovitmi razgledi – ob lepem vremenu se z njega opazi celo obris Italije. Sem je Barbara želela umestiti bazen. A pri izkopu so kaj kmalu naleteli na težavo: “Pod prvimi tridesetimi centimetri zemlje smo naleteli na kamnito skalo. Gradbenik je obupaval in predlagal drugo lokacijo, a sem vztrajala,” se spominja lastnica. Njena vizija se je izkazala za pravilno.

Ob bazenu je ustvarjenih več kotičkov za počitek. Pod tradicionalno leseno pergolo, ki jo zvečer obliva mehka zahodna svetloba, sta umeščeni zunanja dnevna soba na eni, ter večji plato – zunanja postelja – na drugi strani. Ob vzdolžni stranici bazena je še ena, daljša betonska klop, namenjena sončenju.

Na najbolj oddaljeni točki parcele pa sta bili ob nakupu še dve manjši, zaraščeni ruševini. “Gradbinec ju je želel podreti, saj sta bili po njegovem neuporabni. Meni pa se ni zdelo tako. Ko smo odstranili grmovje in bodičevje, ki se je zaraslo nad ostanki kamna, smo spodaj našli krušno peč in ji z nekoliko truda uspešni vrnili staro funkcijo. Danes v njej v parih minutah spečemo pico. Drugo ruševino smo preoblikovali v grill,” pripoveduje Barbara. Stara, visoka murva, ki stoji ob tako ustvarjeni letni kuhinji, meče gosto senco in ustvarja prijeten prostor za zunanjo jedilnico.

Iz hobija v posel

Prenova vile Flavia je bila zaključena leta 2016. Barbara je medtem prenovila že več starejših istrskih hiš. “Vedno pravim, da je moje življenje prekratko, da bi realizirala vse ideje, ki jih nosim v sebi,” se posmeji iskriva sogovornica, ki trenutno z nasveti in vzpostavljenimi kontakti le pomaga prijateljem in znancem, ki se odločajo za nakup katere izmed žalostno propadajočih istrskih hiš. A njena velika želja je, da bi lahko v prihodnje njena strast do oblikovanja prerasla tudi v poslovno storitev.

Pogovor nanese tudi na Vilo Bofina, ki smo jo pred časom že predstavili na naši spletni strani. “V Vilo Bofina se je letos zaljubil nemški par, ki je dalj časa iskal svoje počitniško zatočišče v Istri,” pove Barbara. “S soprogom sva bila v dilemi, a sva se na koncu odločila, da jima hišo vendarle prodava. S tem sva lahko vstopila v nov projekt, ki bo zaključen drugo leto.”

Oblikovanje: BJ Concept (Barbara Javornik)

Fotografije: osebni arhiv