Neverjetna prenova samostana iz 17. stoletja: v novi podobi in z novo funkcijo

Priznan arhitekturni studio noa*- network of architecture se je lotil prenove nunskega samostana iz druge polovice 17. stoletja v bližini jezera Garda. Po željah naročnika je tako v sklopu nekdanjega samostana uredil hotel s kar 40 sobami in razkošnim spajem – Monastero Arx Vivendi.

0
prenova samostana

Pri prenovi starega samostana Monastery Serve di Maria Addolorata je italijanski arhitekturni studio noa*- network of architecture tesno sodeloval z lokalnim zavodom za zaščito kulturne dediščine. S tem so se monumentalne dvorane nekdanjega samostana spremenile v unikatne hotelske sobe, na samostanskem vrtu pa so pridodali sodoben zastekljen spa. Ozelenjen vrt obkrožajo visoki zidovi, ki omogočajo dovoljšno mero zasebnosti. S prenovo so uspeli ohraniti šarm samostanske arhitekture, ki se lepo sklaplja s sodobno izbrano opremo, obenem pa so ohranili tudi umirjeno in meditativno atmosfero nekdanjega samostana. Ločeno od prenovljenega samostana in novozgrajenega dela se na posestvu nahajata še klošter in cerkev, ki ju nune še naprej nemoteno uporabljajo.

Večkrat nagrajeni arhitekturni studio pri svojem delu prisega na umetniške pohištvene kose in surovost samega materiala, ki se odraža tudi v tem projektu. Pri prenovi so velik poudarek namenili kamnu in lesu, slednji močno izstopa v veličastnih tramovih v mansardi.

»Po zaslugi oblikovalske filozofije, ki nas je vodila pri prenovi samostana in nam pomagala ohraniti kompozicijsko, statično ter vizualno podobo stavbe, je danes objekt resnično nekaj posebnega,« pove arhitektk Francesco Padovan, ki je sodeloval pri projektu. Zadali so si nalogo, da projekt zasnujejo okrog veličastnosti objekta in njegovih najbolj izstopajočih elementov, rezultat je unikaten in očarljiv hotel. Kljub temu so prvotna tla prekrili z betonskimi, z izjemo hodnika, ki vodi od vhoda do vrtov, na katerem so prvotni tlak le previdno restavrirali.

Prenova je potekala v dveh delih. V prvem so se lotili preobrazbe samostana v razkošni hotel s 40 sobami (od tega dve suiti) ter skupnimi prostori, kot so recepcija, lobi, zajtrkovalnica in bar. Pri prenovi skupnih prostorov so ohranili stropovje in prvotno okrasje. Skupni prostori se nahajajo v pritličju, sobe pa so razporejene v mansardi in prvi etaži. Drugi del projekta je zavzemal gradnjo novih wellness prostorov na samostanskem vrtu. Na 520 m2 so arhitekti umestili sobe za sproščanje in tretmaje, savne ter parne kopeli. Pri tem so se zgledovali po okoliški pokrajini, ki je navdahnila lahkotno stekleno konstrukcijo. Stekleni in kovinski moduli so umeščeni vzdolž kamnitega zidu.

»Da bi dosegli to, smo se poslužili zelo enostavnih elementov z jasno izraženo strukturno vrednostjo. Lahkotno kovinsko konstrukcijo, ki se odraža s tramovi in stebri, so navdahnile karakteristike bližnjih hišic v podeželski okolici jezera Garda,« pojasni arhitekt.

Tudi v novo zgrajenem wellness objektu so poskrbeli, da odseva mogočnost, obenem pa tudi duhovno moč samostana. Ustvarili so umirjeno in toplo atmosfero, kar so dosegli z uporabo hrastovega lesa in ostalih naravnih materialov. Lesene panele je navdahnila oblika granatnega jabolka, ki je tudi simbol samostana. Postelje v spa prostorih so zasnovane kot gugalnice, klopi v bio savni pa spominjajo na tiste v molilnicah.

Prenove so se lotili s kopico inovativnosti in kreativnosti. Program se razprostira v treh etažah, pritličju, prvem nadstropju in mansardi. Združeni prostori v pritličju so v pravem kontrastu z dolgim osrednjim hodnikom v prvi etaži. Sobice menihov, nanizane ob hodniku, so združili in ustvarili prostorne spalne prostore. Stara masivna vrata so obdržali in obnovili, s čimer so ohranili prvotni videz hodnika z nizom vrat. Suito v prvem nadstropju so umestili v prostor, ki je nekoč služil kot skupna kopalnica. V drugem nadstropju se zgodba z mogočnim hodnikom in tramovi ponovi. Z uporabo slednjih so se poklonili prvotni funkciji tramov, v sleme pa umestili zasteklitev, s čimer so pripomogli k osvetljenosti samega hodnika, pa tudi sob.

Eden izmed prostorov v pritličju, ki izstopajo, je med drugim zajtrkovalnica z dolgo osrednjo mizo, ki spominja na svoje predhodnice iz zgodovine. Ob stenah so postavljene manjše mizice, ki nudijo več zasebnosti. V baru so nekdanji kamin spaja z novo opremo. Sodobna oprema, ki so jo uporabili pri opremljanju, pušča mogočnemu ogrodju stavbe, da pride resnično do izraza. Tudi v sobah se pohištvo dosledno prilagaja izbiri materialov, tudi izbranim hrastovim tlom in nevtralni paleti ploščic v kopalnici. Pohištvo je v večji meri odeto v črnino, kot značilno za arhitekte noa*, pa so v poštev prišli le skrbno izbrani kosi.


Fotografije: Alex Filz

Fotografije, posnete z dronom: Andrea Dal Negro 

Prejšnji članekNove barve v kopalnici ponujajo še več oblikovalske svobode
Naslednji članekVarčevanje z embalažo prinaša koristi za okolje
Avatar photo
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje