V Goriških Brdih smo našli hišo, ki je po prenovi oživela, se vrnila nekaj desetletij nazaj in ponudila povsem novo vsebino, ki nikoli ni enaka. Spoznajte slikovite skrivnosti hiše Alma.

Hiša Alma je prav poseben prostor, celica, ki pripada družini Martine Alma, pa tudi vasi Medana in Brdom kot celoti. Je konglomerat zelo različnih vsebin, »lahko je domovanje, lahko je art rezidenca nekemu umetniku, ki bo prišel iz daljnih krajev in tukaj dobil navdih za novo knjigo, mogoče poezije, mogoče bo kaj naslikal ali pa fotografiral,« pogovor z nami začne Martina Alma.

PRED OBNOVO

V vaško jedro je bila hiša umeščena pred več kot 150 leti, Martinin nono je v njej imel trgovino z jestvinami, po poroki pa sta jo z ženo preoblikovala v domovanje. S prenovo, med katero so na stenah pustili veliko zgodovine in ohranili številne stare elemente, pa so jo želeli umestit v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja. Obdržali so staro stavbno pohištvo, keramične površine, kot je bil teraco, pa klinker, pri oknih so denimo zamenjali samo steklo. Tudi vhodnih vrat niso vrgli stran, ampak so jih oblekli v korten in s tem dobili impozanten vhod v domovanje.  

»Kosi pohištva na nek način govorijo o zgodovini hiše, ki ji pripadajo. Tudi stopnice so ostale take, kot so bile. Stare, lesene, škripajoče, ampak še vedno v funkciji. Njim se nismo hoteli odpovedati, ker bi to pomenilo, da izgubimo tudi ta čar, ki ga hiša že ima. Tako da smo jih samo malo prebrusili, jih na novo pološčili in to je to,« pravi Martina Alma, ki poudari, da so enako storili s starimi lesenimi podi. »Ta mehkoba, ko hodiš po njih bos, je res nekaj čudovitega in nezamenljiva.«

Almina hiša danes diha z umetniki in je del projekta Art Circle oziroma Kroga umetnosti. V njej ima svoj atelje akademski slikar Klemen Bruno, vsake tri mesece gostijo različne razstave in ustvarjalce, tako likovne kot druge. Imajo tudi literarne večere, pogovore z zanimivimi ljudmi iz Slovenije in tudi od drugod. Za vse je v hiši dovolj prostora, ki ga nudi razgiban tloris.

Skozi vhodna vrata vstopimo v zelo izčiščen hodnik, iz katerega levo in desno nadaljujemo v dva prostora. Prvi je ‘kuhnja’ s ‘špargetom’ in prostorom, imenovanim ‘šporča’, kjer so nekoč imeli vodo. Drugi prostor je ‘manzat’ oziroma soba za goste, v kateri se lahko posedi, popije kozarec vina, prebere knjigo, poklepeta …

Po stopnišču se nato povzpnemo v prvo nadstropje, kjer nas čaka čudovit razgled na severni del Brd do Alp, kopalnica, ohranjena taka, kot je bila, ter tri sobe – atelje, v katerem lahko tudi prespimo, literarna soba ter glasbena soba.

V prihodnje hišo Alma čaka še prenova zunanjosti, pri čemer pa morajo zaradi spomeniškega varstva pridobiti številna dovoljenja in soglasja.

»Predvsem si prizadevamo nekoliko dvigniti podstrešje, da bo lahko tudi uporabno. Potem pa nas čaka tudi prenova fasade, da jo prepleskamo na novo, izkoristili pa jo bomo tudi kot slikarsko platno. Že zdaj ima eno tako posebno figuraliko, namreč fresko, ki je reprodukcija fotografije moje none, ko je bila zelo mlada,« pravi Martina in zaključi, da so tudi sosedje zelo zadovoljni, da hiša živi in ne propada sredi vasi.

Interier: Martina Alma

Več: ALMA House  

Fotografije: Robert Feri, Martina Alma