Slovenske gorice so s svojo slikovitostjo in darežljivostjo kakor raj na zemlji. V eni od tamkajšnjih vasic smo obiskali vrt s tradicionalnimi kmečkimi rastlinami in hišo s starodobnim pridihom, v kateri lastnica ustvarja pisanke in edinstvene šopke ter z njimi ohranja domačo obrt.

V Čagoni na Štajerskem sta zakonca Šafarič na gabaritu stare kmečke hiše postavila nov dom. Obdaja ga slikovit vrt, poln zelišč in drugih rastlin, ki so povezane z izročilom podeželja. V stari cimprani hiši je nekoč živela skrbna ženica z izjemnim smislom za ročna dela. Po njeni smrti je bil objekt dolgo prazen in ob nakupu parcele že tako dotrajan, da je bil zgolj še za rušitev. Zakonca Šafarič sta ohranila stare lesene tramove in jih uporabila v novi opečnati hiši, ki je arhitekturno usklajena s podeželjem. Tudi notranjost hiše zaznamujeta harmonija in podeželski slog.  

Hiša, ki so jo zlagoma gradili 13 let, v svoji zasnovi in opremi posnema svojo predhodnico: v njej je krušna peč, štedilnik na drva, majhna kmečka kuhinja, vidno ostrešje … In ko vanjo vstopimo, se zares znajdemo v prijetnem, kmečkem domu, ki ga krasijo številna ročna dela in kjer vedno diši po domačih dobrotah. Beba Šafarič namreč tu ustvarja tradicionalne pisanke, papirnate šopke, pa seveda okusne marmelade in likerje. Soprog gospe Šafarič je čebelar, ki veliko pomaga ženi na vrtu, v prostem času pa se rad umakne v svojo delavnico, kjer izdeluje čudovite ptičje hišice.

Tudi vrt je nekaj povsem posebnega. Ob dovozu nam sivka in vrtnice oblikujejo slap dobrodošlice. Do hiše dostopamo po razigranih potkah, položenih tam, kje so jo družinski člani najpogosteje mahnili čez trato. Na slikovitem kmečkem vrtu so še ribnik z lokvanji, brajda, preraščena z vinsko trto, precej je tudi sadnega drevja. Med okrasnimi rastlinami prevladujejo hortenzije, hermelike, asparagus, roženkravt, rožmarin in vrtnice.

“Bivanje na deželi mi dosti pomeni, ker me spominja na moje otroštvo na Dravskem polju. Tam sem bila dosti povezana z naravo in z živalmi. Na paši smo se družili, lepi časi so bili. Čeprav je bilo zelo skromno, dosti bolj kot danes, je bilo zelo lepo. In to mi tukaj v Slovenskih goricah dosti pomeni,” pogovor z nami lepo zaključi Beba Šafarič.

Fotografije: Mateja Košir