Pisarna Viševnik ni le osrednji kos pisarne predsednice republike Slovenije Nataše Musar, temveč predvsem preplet slovenske tradicije, obrti, narave in velikega spoštovanja do lesa. Zamisel o pisarni, ki bi utelešala vrednote trajnosti, sodelovanja in spoštovanja do narave, je plod podjetja OSM, d. o. o., iz Škofje Loke pod vodstvom Roka Koprivnikarja. Projekt je povezal več kot 30 ustvarjalcev iz vse Slovenije.
»Vsak kos lesa ima svojo pot. Ta se začne v gozdu, ko seme požene korenine in raste. In ta les je v Sloveniji več kot zgolj surovina – je del identitete. Daje toplino, zavetje in priložnost za ustvarjalnost. A šele ko se ga dotaknejo roke mojstrov, oblikovalcev in znanstvenikov, les dobi dušo,« so zapisali ustvarjalci veličastne mize, ki je dobila mesto v pisarni predsedniške palače, ter lepo povzeli zgodbo njenega nastanka: »Gospodar Tomaž je skupaj z logarjem skrbno izbral mogočen hrast, ki je bil najbolj primeren za izdelavo pohištva pisarne. Kot že ničkolikokrat je zgodaj zjutraj vstal, vzel večer prej pripravljeno orodje in se z enakim zagonom kot vedno pognal v hrib po »svoje« drevo. Z vsem spoštovanjem in odgovornostjo ga je pripravil na poznejšo obdelavo in kot spreten mizar tudi izdelal elemente mize. Dotičen hrast je prejel tudi lasten 3D-scan, natančne koordinate domovanja in gravuro v delovni mizi, izdelano po njegovi obliki, ko je še rastel.«
Pot do končnega izdelka se je tako začela v Poljanski dolini, kjer ljudje dihajo skupaj s tradicijo lesarske obrti in prekrasno naravo, ki dolino obdaja. Pomembno vlogo k celoti je dodal tudi več kot 200 let star slovenski kozolec toplar, ki ga je Jože Dolenc, po domače Ajnžucov Jože, prav tako iz Poljanske doline, predal, ko je že skoraj podlegel zobu časa. Na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za lesarstvo in pod vodstvom izr. prof. dr. Maksa Merela in prof. dr. Katarine Čufar, so z dendokronološko analizo potrdili starost lesa v kozolcu – nekateri hrasti so rasli že v 18. stoletju. Kozolec se je poprej nahajal na posesti Pr’ Savc v vasi Gorenja Ravan pod Goro. Hrastovi stebri tega kozolca pa so postali del pročelja pisarniške omare – v silhueti Triglava, simbola slovenskega naroda. (Avtor razreza stebrov v elegantne letve je bil mojster Viktor Jelovčan – Vittorio, za mizo je les pripravil in oblikoval Tomaž Stržinar.)
Rok Koprivnikar iz podjetja OSM, d. o. o., pravi, da so jim premišljena izhodišča, ki so jih zasnovali arhitektki in raziskovalci z inštituta InnoRenew CoE (ki ga je priporočil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine), dala dober temelj in usmeritve, kako vse skupaj povezati v celoto slovenskega lesa in njegove simbolike. Na inštitutu so projekt zasnovali mag. Eva Prelovšek Niemela, Aarne Niemela, Zijada Adembegović Hujdurović, prof. dr. Andreja Kutnar in dr. Rok Prislan. Nastal je prostor, ki ni le funkcionalen, temveč pripoveduje zgodbo – zgodbo ljudi, narave in skupnih vrednot.
V pisarni so združene najbolj dragocene vrste lesa. Narava se v pisarni izraža tudi skozi motiv satovja čebel – sestavljajo ga šestkotniki desetih najbolj znanih in posebnih vrst lesa v Sloveniji. Med njimi je vzorec jelke, najdene v blatnem kalu, kjer je ležala več kot 6500 let. Družbo mu delajo še lipa, oreh, češnja, smreka, bukev, oljka, jesen, macesen in javor rebraš. Jesenovina je iz Elanove smučke, ki je nekoč premagovala bele strmine – danes pa s svojo prisotnostjo daje prostor miru in navdiha. Les z različnih koncev Slovenije je tako združil ljudi različnih poklicev in regij – znanstvenike, oblikovalce, mizarje, gozdarje, logarje in gospodarje. Kitka pa je za to priložnost pripravila unikatno predstavitev desetih slovenskih vrst lesa v obliki čebeljega satovja. Med njimi je tudi več kot 6500 let stara jelka iz Čadrga – izjemna priča časa, ki danes živi v pisarni kot del simbola trajnosti in dediščine.
- Fotografije in video: Osm, d. o. o., Škofja Loka
- Fotografija predaje pisarne v uporabo predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar Foto: Matjaž Klemenc/UPRS
