Zgodovina enkavstičnih ploščic sega do približno 12. stoletja, ko skorajda ni bilo samostana ali palače, katerih tla ne bi bila narejena iz keramičnih ploščic. Kljub bogati zgodovini se ploščice s svojimi prekrasnimi vzorci in vzdržljivostjo še zmeraj uporabljajo v sodobnih domovih.
Kako daleč sega zgodovina enkavstičnih ploščic?
Samostanski lončarji so v 12. stoletju prvi začeli izdelovati enkavstične ploščice, ki so jih uporabljali za tlakovanje.
Nato so jih izdelovali z vtiskovanjem vzorca v nežgano glino na majhno globino z uporabo izrezljanega lesenega kalupa. Nastale vdolbine so zapolnili s tekočo glino, odlitkom kontrastne barve. Osnova ploščice je bila običajno rdeča glina z belim vzorcem. Ploščice so glazirali s preprosto svinčeno glazuro, narejeno s prekuhavanjem ostankov svinca in odstranjevanjem svinčevega oksida, ki je nastal na površini. Nato so te ostanke s površine zdrobili v prah in zmešali z vodo, da so se oprijeli površine ploščice. Pri žganju v peči na drva na približno 1000 stopinjah se je glazura stopila in oblikovala tanko plast na ploščici. Nečistoče v glazuri so dale beli glini topel meden ton, rdeči glini pa globoko toplo rjavo barvo pa tudi odtenke črne, bele, zelene in rumene barve.
Kaj so enkavstične ploščice in kakšna je razlika med keramičnimi in cementnimi?
Enkavstične ploščice so keramične ploščice, pri katerih je vzorec sestavljen iz dveh do šestih različnih barv gline. Vzorec je v ploščico vdelan od tri do šest milimetrov globoko, zato so bile enkavstične ploščice prvotno v srednjem veku znane kot intarzirane ploščice, tovrstne ploščice pa so lahko glazirane ali neglazirane. Ta intariziran vzorec ostane tudi, ko se ploščica obrabi ali površinsko okruši, za razliko od novodobnega tiskanega vzorca na porcelanastih ali keramičnih ploščicah, kjer se lahko natiskan vzorec okruši, če se poškoduje površina ploščice. Poleg gline so enkavstične ploščice lahko narejene tudi iz cementa, kjer se različne barve cementa oblikujejo v vzorec, nato pa stisnejo skupaj v en kos.
Enkavstične cementne ploščice
Do 16. stoletja je moda intarziranih ploščic utonila v pozabo, v zgodnjih letih 19. stoletja pa so arhitekti začeli iskati navdih iz preteklosti in naleteli na primere starih srednjeveških ploščic. Začelo se je zanimanje za reprodukcijske ploščice, začelo se je obdobje gotike.
Leta 1835 sta Herbert Minton in Samuel Wright izdelala knjigo vzorcev 62 enkavstičnih modelov, ki temeljijo na srednjeveških izvirnikih. Enkavstične ploščice so postale vse bolj priljubljene v javnih in zasebnih zgradbah, arhitekti so jih uporabljali za poudarjanje barvnih in grafičnih oblik svojih notranjih načrtov.
Skozi leta se je proces izdelave spreminjal in izboljševal, cement je postal cenejši material za izdelavo tovrstnih ploščic in namesto v peči so se ploščice sušile počasi, pogosto v vlažnem prostoru. Enkavstične cementne ploščice so izdelane z uporabo jeklenega kalupa zasnove (kot velik model za piškote). Barvni cement se vlije v različne dele kalupa in tako barve ohranja ločene ter omogoča oblikovanje želenega vzorca. Nato se postavi v hidravlično stiskalnico z enakomernim pritiskom, dokler plasti ne postanejo ena plošča. Ko se stisnjena ploščica odstrani iz kalupa, se postavi v stojalo in potopi v vodo, da nastane potrebna kemična reakcija v betonu. Ploščice vzamemo iz vode, jih posušimo in zložimo za strjevanje.
Enkavstične ploščice so trenutno res v trendu
Ročno izdelane, čudovitih vzorcev in oblik ter unikatnih barv – enkavstične ploščice lahko prilagodite barvni shemi vašega interierja, s tem pa mu daste prav poseben pečat, nekaj, česar ni preprosto doseči z drugimi slogi ploščic. Ravno zaradi tega so zelo privlačne za oblikovalce pa tudi lastnike domov, ki želijo dati interierju poseben navdih in s tem izraziti svoj osebni slog.
Enkavstične ploščice lahko uporabimo tako v tradicionalnem kot v modernem slogu. Odvisno od dizajna ploščic in načina uporabe so lahko videti tradicionalne, eklektične ali pa sodobne.
Kako izberemo enkavstične ploščice?
Ko gre za izbiro ploščic, izberemo takšne, ki ne bodo ustrezale samo slogu interierja, temveč bodo dale prostoru uravnotežen videz, neko ravnovesje. Obstaja veliko dizajnov, vzorcev in barv, zato moramo biti pazljivi, da izberemo vzorec, ki bo popestril interier, ne da bi prostor obtežil. Ravnovesje dosežemo z uravnoteženostjo velikosti vzorca ploščice v primerjavi z velikostjo prostora, z drugimi elementi v prostoru in barvo ploščic. Paziti moramo, da se velikost vzorca in barva ujemata z drugimi materiali v prostoru. Splošno pravilo je, da je boljše uporabiti majhen vzorec v majhnem prostoru in velik v velikem prostoru.
Pomembno je, da izberemo barvo, ki se bo ujemala s stavbnim pohištvom ali lesom, in da ne pretiravamo z vzorci
Enklavstične ploščice so v modernem interierju zanimive na manjših površinah, kot je kuhinjska stena za štedilnikom, na tleh v pralnici, v ločenem stranišču, na kuhinjskem otoku, vhodu, terasi oziroma kjerkoli bi želeli popestriti prostor z barvami in vzorcem.
Enkavstične ploščice so odporne, zahtevajo malo vzdrževanja in se lahko uporabljajo v različnih prostorih tako doma kot tudi v poslovnih objektih, saj so primerne za tla, stene, pulte, ognjišča in še za kam.
Pri izbiri tovrstnih ploščic pa se morate zavedati, da vse ploščice ne bodo stoodstotno enake, saj so izdelane ročno, kar da le še dodaten čar interierju.
Fotografije: Pexels
