V vasici Lobček na Dolenjskem živi par, ki si je okrog omare in betonskega pulta zasnoval idilično delovno okolje s pogledom na očarljivi vrt.

Saša Drobnič Škrjanec je mojstrica sitotiska, ki pri svojem delu potrebuje veliko prostora, Mitja Škrjanec pa krajinski arhitekt, ki snuje brezčasne vrtove. Pred leti sta razmišljala, da bi najela delovne prostore v mestnem okolju, a sta se naposled odločila, da na domači grudi zasnujeta edinstveni delovni studio. “Ta parcela je bila del domačije moje babice. Na delu, kjer je danes studio, je nekoč stal kozolec, njegov lastnik je bil moj stric. Ker kozolca ni potreboval, so ga obnovili in prestavili na drugo lokacijo,” pripoveduje Mitja. Ko sta skupaj s Sašo odkupila omenjeni del parcele, sta na njem dala postaviti svojevrsten objekt – sodobno interpretacijo tradicionalnega skednja.

Smreka in kovinski detajli

Načrt za studio sta zakonca Škrjanec pripravila sama. Objekt je zasnovan kot skeletna gradnja. Osnovni gradnik, tako za zunanjost kot notranjost, je smrekov les, na katerem izstopajo kovinski detajli. “V ljudskem stavbarstvu na Dolenjskem je pogost križni motiv – motiv romba in diagonal kvadrata –, ki smo ga spremenili v kovinskega. Ta element smo upodobili na drsnih vratih, drsnem senčilu, kot tudi na vratih v kopalnico, tako da kovina dopolnjuje leseno osnovo,” razkrije krajinski arhitekt.

Šarm in toplina ambienta

Studio, ki je hkrati delovni in razstavni prostor, je opremljen z veliko dozo šarma. Police omar zasedajo izdelki blagovne znamke Jagababa, ki nastaja prav v tem prostoru in je navdahnjena z domačnostjo in naravo.

Toplino ambientu podarjajo stene in tramovi iz beljenega smrekovega lesa ter kaminska peč v kotu, v kateri pozimi in v hladnih delovnih večerih velikokrat zaplešejo vroči plameni. V prostoru obiskovalce s škripajočim zvokom pozdravi hrastov pod, ki služi kot trdna podlaga delovnemu pultu iz brušenega betona. Na njem se mnoge ideje in skrite sanje prelevijo v resničnost. Velikanski pult namreč služi kot Sašin delovni prostor, kjer meša barve in s sitom tiska privlačne potonike, grahaste kokoši, praproti in druge motive na kuhinjske krpe, pogrinjke, namizne tekače, predpasnike, posteljnino … Betonska površina se podaljša v leseni pult, na katerem mojstrica šiva tekstilne izdelke za dom.

Za ohranjanje reda in boljše organiziranosti v prostoru sta zakonca Škrjanec ob steno umestila velikansko omaro, zaradi katere je studio zrasel višje, kot je bilo sprva načrtovano. Stoletna gostilniška miza je namenjena za sestanke, obiskovalci pa lahko posedijo na črnem Rexu ali luženem slovenskem stolu z izrezljanimi motivi.

Rastlinski orkester, ki razvaja dušo

S širnim pogledom skozi velike steklene površine se Mitja za svojo mizo loteva snovanja vrtov in krajine. Vrt ob studiu je kakor prelestno gnezdo, ki obdaja leseni objekt. Z gabrovo živo mejo je zarisal ogrodje vrta, s trajnicam in okrasnim travam pa je poskrbel za sezonski vtis. Posebno mikavnost v razgiban vrt prinašajo tudi raznoliki materiali: svetli brušen beton, stopalne plošče in kurišče iz kortena na peščenih tleh.

V lepem vremenu si zakonca Škrjanec na terasi v zelenem obilju privoščita klepet ob kavi. Spomladi s pogledom na narcise, poleti v hladu oreha z okusom za vogalom studia nabranih rdečih gozdnih jagod. V jeseni med očarljivo barvitostjo divjosti trajnic in okrasnih trav. Pozimi z volneno odejo in vonjem nepozebnikov. Tako je vsak dan odet v svoje odtenke, pisani orkester rastlin pa razvaja oči in dušo v vseh letnih časih.

Fotografije: Mitja Škrjanec