Oddaja Ambienti vas že od leta 2016 vabi, da skupaj z njenimi ustvarjalci vstopate v najosupljivejše objekte v Sloveniji. Mnogo med njimi je novogradenj, vendar pa domovi seveda niso le v novih hišah, veliko jih nastane tudi ob prenovah starih objektov, največkrat pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poglejmo, katere prenove so nas v teh štirih letih najbolj očarale.

Hiša Vrhe

Arhitektura: Styria arhitektura; foto: Miran Kambič

Pod prenovo si največkrat predstavljamo objekte, ki jih na mestu, kjer stojijo, obnovimo in jim spremenimo notranjost in morda deloma tudi zunanjost. Hiša na Vrheh pri Slovenj Gradcu pa je svojevrsten primer prenove. Lastnika in arhitekte je očaral star, značilni koroški skedenj, postavljen na zidan, pol-vkopan hlev. Leseno konstrukcijo so pazljivo razstavili in jo kot osnovo uporabili pri gradnji sodobnega doma, odprtega v okolico. Njegova notranjost je prostorna in moderno opremljena. Ni čudno, da je to ena od hiš, ki jih gledalci Ambientov najraje pogledajo v našem arhivu.

Stari skedenj z novo dušo

Arhitektura: Ofis Arhitekti; foto: Tomaž Gregorič

Da prenovljeni skedenj na Koroškem ni edini primer spoštovanja tradicije in njenega prenosa v sodobnost, dokazuje tudi prenova skednja v Bohinju. Spodnji, kamniti del je bil nekoč namenjen živini in strojem; gornji, leseni del konstrukcije, pa shranjevanju sena. Arhitekte je pri prenovi vodila misel, kako objektu, namenjenemu rušitvi, vdahniti novo življenje in dati novo vsebino. Ob tem so navzven ohranili avtentičnost in duha starega kmečkega skednja. V notranjosti prevladuje smrekov les, ki daje prostoru avtentičnost.

Sodobna prenova kraške hiše

Foto: Stane Sušnik, Andrej Blatnik

Predstavili smo tudi lep primer, kako iz povsem običajne, zanemarjene stare kamnite kraške hiše nastane čudovit, sodobno opremljen, a vendar topel dom. Hiša, vezana na sosednjo, je imela v pritličju hlev, del gornje etaže pa je bil namenjen hrambi sena. Po prenovi je v nekdanjem hlevu jedilnica s kuhinjo, namesto senika pa je nastal prostoren dnevni prostor, odprt do slemena. Hiša je kreativna sinteza starega z novim, pri čemer so arhitektka in lastnika izhajali iz premise: manj je več.

Vrbanova domačija

Arhitektura: GEA CONSULT, konservatorska svetnica: Damjana Pediček Terseglav, ZVKDS; foto: arhiv, Klavdija Košir

V Poljanski dolini na Gorenjskem stoji vzoren primer prenove stare hiše. Dilema, ali se lotiti prenove stare hiše, ki pod razpadajočim ometom in zrušenim stropom še vedno skriva zdravo osnovo in je povrh tega še pod spomeniškim varstvom, ni preprosta. Lastnica se je kljub zahtevnosti tega projekta odločila, da dom svojega rodu celovito obnovi in se je pri tem obrnila na ustrezne strokovnjake. Ti so se odločili, da bodo predstavili stavbo v njeni najlepši luči, tedaj, ko je bila na vrhuncu razvoja.

Zidanica v Podčetrtku

Arhitektura: kombinat.; foto: Janez Marolt

Posebno zanimive so tiste prenove, pri katerih iz gospodarskih objektov nastanejo domovi ali počitniške hiše. Na Kozjanskem smo našli nekdanjo zidanico, v katero se lastnik vrača po napornem delu v tujini. Večkrat prezidano stavbo je želel spremeniti v sodoben objekt, ki bo skladen z okolico. Skupaj z arhitekti so se odločili, da je treba objekt izčistiti in zmanjšati. Izhajali so iz tega, kakršne so zidanice nekoč bile: zidana klet za mehanizacijo in vino, zgoraj pa lesen objekt. Fasadni plašč se, kadar ni nikogar doma, povsem zapre.

Šarmantni hiši v Klavžah

Foto: Jessica Wyld

Prenove hiš v večini primerov pokažejo, kako iz napol razpadlega ali skromnega objekta nastane čudovit, prostoren, svetal nov dom. Hiši v Klavžah pa pričata o drugačnem pristopu do prenove. Svetovljanski Nemec je pred poldrugim desetletjem v Soški dolini našel dve stari hiši in se odločil, da bo vanju znova vdahnil življenje. Ponovna uporaba je bila zanj osnovno vodilo pri prenovi. Lahko bi rekli, da je lastnik kot tujec ravnal veliko bolj racionalno, kot smo vajeni mi, Slovenci. Prav ta odnos do rabljenih stvari daje hišama poseben čar.

Kambra

Arhitektura: Lucija Penko, Rok Žnidaršič; foto: Janez Marolt

Med zgodbami o nekdanjih gospodarskih poslopjih, kot so hlevi in seniki, ki so jih novi lastniki spremenili v svoje domove ali počitniške hiše, ima posebno mesto Kambra. Majhen kamnit objekt sredi kraške vasi Pliskovica je ob nakupu skoraj razpadal. A nove lastnike so očarali kamniti zidovi in živa skala v notranjosti. Kamen so združili s podobnim gradivom – betonom, in nastala je edinstvena počitniška hiša. Kljub minimalni kvadraturi –  28 m2 – ponuja možnost sproščenega bivanja in sodobnega udobja.

Vse omenjene prenove si lahko ogledate tudi v spodnjem posnetku iz jubilejne 100. oddaje Ambienti (od 7:31 minute dalje):