Vrelec življenjske energije: prenova stanovanja v stari Ljubljani

V zrelih letih, ko otroci odletijo iz gnezda, marsikdo začne razmišljati, da bi svoj družinski dom zamenjal za kaj manjšega, bolj primernega za plovbo proti jeseni življenja. Takrat ne potrebujemo več toliko prostora, pomembnejše so nam druge stvari. Mi si bomo ogledali, kako si je v središču mestnega jedra Ljubljane svoje novo domovanje uredil gospod Žitko.

0

Novinar Stojan Žitko je pol desetletja živel za Bežigradom, po upokojitvi pa si je zaželel izkusiti še meščansko življenje. Našel je popolno podstrešno stanovanje v strogem središču Ljubljane in ga brez pomisleka kupil. Ni se preveč oziral na dvome svojih znancev, za katere je življenje v središču mesta – brez parkirišča, z nočnim hrupom in drugimi nevšečnostmi – preveč neudobno. “Meni je bilo že takrat zelo všeč, sploh ta dva pogleda na Ljubljanico; najbolj pa me je presenetilo stransko okno, skozi katerega ujameš pogled na grad.” Stanovanje pa je bilo vseeno potrebno prenove in takrat se je spomnil na staro znanko, arhitektko Ano Gruden. Čeprav ni točno vedel, kaj lahko od nje pričakuje, je Ani stanovanje v celoti prepustil. “Nisem vedel, da bodo takšne spremembe. Marsikaj me je presenetilo. A dobil sem več, kot sem pričakoval in kot sem si predstavljal, da bom kdaj imel.”

potek prenove

Ana, ki je vrsto let živela in delala v Berlinu, je strastna ‘eklektičarka’. Stanovanja, ki jih opremlja za svoje stranke, so vedno polna zanimivih presenečenj, recikliranih detajlov, starin in predmetov s sentimentalno vrednostjo. Tako je tudi tu. Namesto klopi, na primer, najdemo kar celo vrsto gledaliških sedežev; jedilna miza in knjižne police so izdelane iz starega parketa; televizijska omarica je pripeljana iz Berlina; stara komoda pa je bila nekoč last arhitektkine babice. Posebnost so tudi stara vrata z vitražem, ki jih je arhitektka predelala v drsna; ali pa tapeciran strop nad posteljo, ki deluje kot baldahin. “Vse to so grafični elementi, ki nas popeljejo v nek drug svet in v nas sprožajo različne asociacije,” pove.

Stanovanju je z nekaj gradbenimi posegi tudi dala novo energijo. “Osebno mi je zelo pomemben občutek svobode. In tudi pri prostorih, ki jih urejam, poskušam doseči čim več možnosti prehajanja, pogledov. Vsak prostor v tem stanovanju ima dvoje vrat – vhod in izhod. Tako lažje krožita tako energija kot zrak.”

Zanimivi sta tudi dve poslikavi – vila in cvetje slikarke Maje Lesjak. Prav umetnost in odličen čut za estetiko so iz stanovanja z enkratno lokacijo ustvarili pravi vrelec življenjske energije. “Estetika nasploh je neke vrste emocija, je naš odnos do življenja, kako vidimo stvari, kakšno okolje si želimo …,” o stanovanju, in o svojem delu nasploh zaključi arhitektka. Kako pa stanovanje po prenovi vidi njegov lastnik? “Tisti, ki so ga že videli, kar nekaj prijateljev sem že gostil, se čudijo. Tudi sam sem zelo zadovoljen. V prejšnjem stanovanju sem imel 35 m2 terase, ampak s pogledom na Dunajsko cesto, na hrup. Tu pa imam majhno teraso, ki gleda na Tromostovje, na cerkvene zvonike. In tu najraje posedim.”

Interier: Ana Gruden

Fotografije: Vid Rotar

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *