Stekla v sodobnih objektih predstavljajo vedno večji delež ovoja stavbe. Medtem ko so bila okna v hišah generacije naših staršev relativno majhna in so predstavljala približno 30 % fasadnih površin, danes lahko steklene površine zavzamejo tudi do 80 % celotnega ovoja objekta. Preverili smo, kakšne izzive prinaša izdelava takšnih XXL oken in katere so glavne prednosti za lastnike.
»Teoretično je mogoče izdelati zelo velike zasteklitve, tudi dimenzij 3 x 6 metrov, vendar v praksi redko posegamo po tako velikih elementih. Z večanjem površine stekla je namreč treba zagotoviti ustrezno statično nosilnost, kar pomeni uporabo debelejših stekel. Debelina stekla ni odvisna samo od njegove lastne teže, temveč predvsem od vetrovnih obremenitev,« pojasnijo pri podjetju M Sora okenska arhitektura.
»Osnovna stekla se začnejo pri debelini 4 mm, pri večjih dimenzijah pa lahko uporabljamo stekla debeline 10 ali celo 12 mm. To bistveno vpliva na maso elementov, zahtevnost manipulacije, vgradnjo in stroške, ki z velikostjo stekla hitro naraščajo,« dodajajo.
Zato bodočim lastnikom hiš in drugih objektov priporočajo iskanje optimalnega razmerja med velikostjo, estetiko in ceno. Pogosto se lahko z uporabo spojev steklo–steklo doseže skoraj neprekinjen pogled navzven brez motečih profilov. Hkrati pa svetujejo, da se velike steklene površine po potrebi razdelijo na več manjših fiksnih elementov. Kot optimalna velikost posameznega stekla se je v praksi izkazala površina približno 6 m², čeprav redno vgrajujejo tudi večje elemente.
»Pomembno je poudariti, da velikost stekla sama po sebi ne vpliva na njegove toplotne lastnosti. Da ostanejo toplotne karakteristike enake tudi pri večjih steklih, je treba zagotoviti ustrezno debelino stekla in pravilno dimenzioniranje distančnikov oziroma medstekelnih prostorov. Naša proizvodnja lesenih oken omogoča veliko prilagodljivost na tem področju,« povedo strokovnjaki iz Žirov.
Vpliv vetra na dimenzioniranje stekel
Pri večjih steklenih površinah se zaradi večjih obremenitev povečujejo tudi zahtevane debeline stekel. Enako steklo se namreč ne more enako upirati vetrovnim obremenitvam v središču Ljubljane in v Vipavski dolini, kjer so vetrovne razmere bistveno zahtevnejše.
»Praktičen primer so velike zasteklitve ob jedilnicah in dnevnih prostorih. Nihče si ne želi, da bi med večerjo opazoval tresenje stekla zaradi močnega vetra. Če je steklo poddimenzionirano, lahko ob močnejši burji niha tudi do deset centimetrov. Čeprav takšno steklo praviloma ne poči, je občutek nelagodja za uporabnika zelo velik. Zato za vsak objekt izdelamo statični preračun stekla glede na konkretno lokacijo in dejanske vetrovne razmere. Na podlagi rezultatov določimo optimalne debeline stekel, ki zagotavljajo varnost in udobje uporabnikov.«
Prepih ob oknih in pomen pravilne vgradnje
Občutek prepiha ob oknih je pogosto povezan s temperaturnimi razlikami in gibanjem zraka ob hladnejših površinah. Kljub temu so sodobne zasteklitve bistveno naprednejše kot nekoč, saj morajo izpolnjevati stroge zahteve glede zrakotesnosti, kar dokazujejo tudi certifikati in preizkusi, ki jih mora prestati vsak okenski sistem.
Poleg kakovosti samega okna pa je izjemno pomembna tudi vgradnja. Če ta ni izvedena pravilno, lahko prepih nastane na stiku med oknom in konstrukcijo objekta zaradi toplotnih mostov. Sodobna montaža zato temelji na troslojni izvedbi, ki zagotavlja vodotesnost, zrakotesnost in ustrezno difuzijsko zaščito.
Odpiralni deli velikih steklenih sten
S povečevanjem steklenih površin raste tudi velikost odpiralnih elementov, kot so drsne stene. Pri njihovem načrtovanju sta potrebna zdrav razum in premišljen pristop. »Čeprav je na načrtu enostavno povečati odprtino za meter ali dva, se v praksi hitro pokažejo posledice v obliki večjih dimenzij, predvsem pa bistveno večjih tež. Odpiralni del drsne stene lahko tehta tudi do 400 kilogramov, vendar v praksi priporočamo največ okoli 300 kilogramov, predvsem pri pogosto uporabljanih prehodih med kuhinjo in teraso. Pomembno je, da lahko drsne elemente enostavno uporabljajo vsi družinski člani, tudi otroci. Zato tudi pri odpiralnih elementih priporočamo površino približno 6 m², saj predstavlja dobro ravnovesje med estetiko, velikostjo, uporabnostjo in ceno,« pravijo v M Sori.
Seveda je mogoče izdelati tudi bistveno večje elemente. V podjetju M Sora so že izvedli drsne stene višine pet metrov in več. V takšnih primerih pa lahko masa elementa doseže skoraj eno tono, zato ročno upravljanje ni več mogoče. Potrebna je motorizacija, ki poveča investicijo in zahteva dodatni prostor za vgradnjo pogonskega sistema.
»Naš cilj je vedno enak: ustvariti velike, estetsko dovršene steklene površine, ki so varne, energijsko učinkovite in predvsem prijetne za vsakodnevno uporabo,« sklenejo v podjetju M Sora.
Sponzorirana vsebina
