V jedru Podčetrtka, tik ob cerkvi sv. Lovrenca, stoji več kot dve stoletji stara hiša, ki je skoraj 20 let čakala na nekoga, ki bi videl dlje od podirajočih se zidov. Nekoga, ki bi prepoznal njen potencial in vanjo spet vdahnil življenje. In ko sta jo marca 2022 ugledala Oksana in Danilo Vojnović, se je zgodilo prav to. Bila je ljubezen na prvi pogled.

To ni le zgodba o prenovi stare hiše. Je tudi zgodba o paru, ki je z veliko truda in ljubezni tej hiši vdahnil novo življenje. Oksano, letalsko inženirko, je ljubezen iz Rusije pripeljala na Balkan, natančneje v Črno goro, od koder prihaja tudi njen soprog Danilo: »Z možem sva se spoznala pred 20 leti v Rusiji, kjer sva bila zaposlena v istem gradbenem podjetju. Pozneje sva se odločila za selitev v Črno goro, kjer se nama je rodil sin. Ravno njegova navdušenost nad znanostjo in najina želja, da mu zagotoviva trdno prihodnost, sta nas pripeljali v Slovenijo. Ta nas še danes, po vseh teh letih, navdušuje s svojo lepoto, številnimi vrtovi in ljudmi, ki so izjemno delovni, urejeni in predani svojim domovanjem.«

Želja družine je bila, da se ustali nekje v savinjski regiji, kjer je Danilo, gradbeni tehnik po poklicu, našel službo, na koncu pa jih je pot pripeljala na skrajni konec, tik ob mejo s Hrvaško. V Podčetrtek. »Slovenija je resnično prekrasna. Lotili smo se iskanja hiše, ki bi postala naš novi dom. Povsem po naključju sva na spletu zagledala staro hišo v Podčetrtku. Bila je ljubezen na prvi pogled. Takrat smo že vplačali aro za drugo nepremičnino, a nam jo je sreča – ali usoda – nepričakovano vrnila. Tako smo marca 2022 kupili to hišo, pri čemer je celoten postopek nakupa trajal šest mesecev,« se spominja par.

Hiša je bila v zemljiško knjigo vpisana leta 1846, da pa je še starejša, jima je namignil sosed Ivan Šolomon, to pa pozneje potrdil še inženir z ZVKDS. Po zaslugi družin Šolomon in Cvetič sta izvedela tudi veliko o zgodovini Podčetrtka, gradu in starega trga.

V hiši je ohranjen obok iz obdobja gotike, skozi leta pa se je hiša počasi spreminjala in dograjevala. Ko sta jo prvič ugledala Oksana in Danilo, je bila v precej slabem stanju. Hiša pod zaščito ZVKDS je sicer imela zamenjana okna in streho, vendar je bila prazna že vsaj 17 let. Njena lastnica se je kljub temu trudila, da bi jo kar najbolj ohranila, poleg tega pa je bilo jasno, da gre za kakovostno gradnjo, saj v njej ni bilo ne vlage ne težav s plesnijo.

»Hiša je bila v zelo slabem, skoraj trhlem stanju – kot da bi dobesedno razpadala v rokah. Mož je po izobrazbi gradbeni tehnik, jaz pa sem inženirka za letala, zato sva hišo že ob prvem ogledu znala trezno in strokovno oceniti. Statika nama je takoj povedala svoje in odločitev je bila jasna: hiša potrebuje popolno prenovo,« pojasni Oksana.

Njen soprog Danilo je z lastnimi rokami opravil skoraj vsa dela – od strehe do pozidave. Sama pa je oblikovala, načrtovala in sanjala končno podobo doma, medtem ko je on dneve in dneve preživljal na gradbišču. Pogosto brez prostih dni, z neverjetno predanostjo in trmo. Ljudje iz Podčetrtka so se ustavljali, prihajali mimo in spraševali, kako mu gre. Opazovali so, kako hiša počasi, a vztrajno dobiva novo podobo, pojasnjuje par: »Bila je zahtevna pot, polna dela in odpovedovanja, a z vsakim kamnom, vsako opeko in vsakim dnem sva vedela, da ne gradiva le hiše – gradiva najin dom.«

Ohranili so zunanje stene in obstoječe velbe v kleti, medtem ko so notranje stene skoraj brez izjeme porušili. Ohranili so le dve, ki uokvirjata že omenjeni gotski obok v pritličju. Z namenom, da bi zagotovili kar najboljše bivanje in trdnost, so znotraj obstoječe konstrukcije zgradili novo betonsko konstrukcijo, zunanjo konstrukcijo pa le utrdili z armirano-betonskimi stebri, ki na zunaj niso vidni. Prav tako so na novo izvedli vse medetažne plošče. Stari tramovi so postali del stropne dekoracije. Pri obnovi so tesno sodelovali z Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine.

Na novo so uredili tudi inštalacije, zamenjali okna in vhodna vrata. V ta namen so kupili starinska mogočna vrata in jih obnovili, da bi hiša ohranila svoj značaj tudi na zunaj. Staro, ročno narejeno opeko, ki so jo našli v črni kuhinji, so očistili in uporabili pri gradnji novih sten in oboka ter niš. Zamenjali so talne obloge in omete. Ostrešje so po drugi strani večinoma ohranili in zamenjali le trhle dele konstrukcije. Kot pove Danilo, strešna konstrukcija že od začetka ni bila slaba, čeprav se pozna, da je stara, saj je grajena še brez kovinskih žebljev, le z lesenimi spoji.

»Barva oreha je postala rdeča nit našega doma. Okna v odtenku oreha, tla in ploščice, skrbno izbrane tako, da se z njim mehko prelivajo, ustvarjajo toplino in občutek brezčasnosti. Želela sva, da hiša kljub popolni prenovi ohrani svojo dušo. Iz stare hiše sva ohranila eno kredenco, ki danes stoji kot tih spomin in vez med preteklostjo in sedanjostjo,« o ustvarjanju ambienta pove Oksana, ki je v interjer umestila še druge stare kose: »V antikvariatu sva našla star klavir – zame nekaj povsem naravnega, saj igram klavir –, postopoma pa dodajava še druge starine. Stene krasijo umetnine, saj je mož slikar – v hiši visi več kot dvajset njegovih olj na platnu. Tudi moj oče je slikal, zato umetnost tukaj ni le dekoracija, ampak del naše zgodovine, naše identitete.«

Ne čudi, da se mimoidoči ustavljajo ob hiši in kukajo skozi okna, da bi si ogledali umetnine na zidu. A ne le umetniška dela, celoten objekt je dokaz, kaj vse je mogoče, če smo le pripravljeni vložiti veliko truda in ljubezni. Kot pove Oksana, strokovnjakinja za vrtnice, bodo skrbno poskrbeli tudi za okolico. V Črni gori je na njihovem vrtu cvetelo več kot 300 grmov vrtnic, a tudi v Podčetrtku je že posadila prve vzpenjavke, ki bodo polepšale fasado hiše.

Prenova objekta poteka že tretje leto in še zdaleč ni končana. Kot pove Danilo, so notranjost uredili toliko, da so se lahko v objekt preselili, medtem ko ureditev zunanjosti še poteka. »Najbolj pomembna na začetku je bila statika, da smo zagotovili močno konstrukcijo, saj se je hiša počasi začela podirati. Ne čudi, da se je tako dolgo prodajala,« pove Danilo in zaključi: »Prepričan sem, da je čakala prav nas.«