Pisani plodovi za mešano solato lahko zrastejo na balkonu

Samooskrbni vrt je trend, ki je vedno bolj priljubljen tudi med Slovenci. Nič ne de, če nimate pravega vrta, kajti vrtiček v posodah si lahko uredite kar na terasi ali balkonu.

0

Živite v stanovanju in imate balkon? Če menite, da nič ne tekne bolje od sveže poletne solate, pripravljene iz okusne, doma pridelane zelenjave, si lahko tudi na balkonu omislite svoj zelenjavni vrt, pa čeprav bo ta zgolj v posodah. Zelenjavne vrtičke na balkonu ali terasi lahko zasnujete tako, da v nekoliko večje lonce posadite plodovke, torej papriko, paradižnik, čili, navadne in mehiške kumare ter pepino. Če bo vse po sreči, boste poleti že pobirali aromatične plodove in iz njih pripravili solate in druge zelenjavne jedi.

Želja po balkonski zelenjavi

Gojenje vrtnin v posodah je vedno bolj priljubljeno iz več razlogov. Po eni strani zato, ker na ta način zaščitimo rastline pred vremenskimi vplivi, saj lahko paradižniki in druge zelenjadnice v loncu postavimo pod streho, obenem pa lahko izkoristijo prostor na terasah ali balkonih tudi ljudje, ki nimajo vrta, in si v posodah pridelajo domačo zelenjavo. Pri tem je treba opozoriti, da so rastline v posodah bolj odvisne od naše oskrbe kot tiste na vrtu. Včasih so prikrajšane za obisk opraševalcev, zato ne bo odveč, če sadike paradižnika in pepina vsak dan rahlo stresete, da se cvetovi oplodijo.

Slasten paradižnik

Za terase in balkone so zlasti primerne mini sorte plodovk. Med njimi denimo mini češnjev paradižnik Tumbling Tom Red, ki da zgodnejši pridelek. Zaradi povešave rasti je primeren za gojenje v visečih posodah ali večjih loncih. Zraste približno 30 centimetrov in nima stranskih poganjkov, tako je vzgoja enostavna. Zanimiv je tudi mini paradižnik Megabyte, ki se ponaša s pokončno in kompaktno rastjo. Doseže višino do 30 centimetrov in potrebuje lonec s premerom najmanj 14 centimetrov. Gusta Mini Red je zelo zgoden češnjev paradižnik, ki lahko na posameznem grozdu rodi od 30 do 50 majhnih plodov, ki tehtajo od 15 do 20 gramov.

Paprika in čili

Tudi paprika je nepogrešljiv del poletnega zelenjavnega vrta. Za vzgojo na terasi ali balkonu so primerne klasične, a tudi mini paprike, ki jih odlikuje kompaktna rast.
Ljubitelji pikantnih jedi pa lahko na svojem balkonu ali terasi gojijo tudi čili, bližnjega sorodnika paprike. Z njim lahko začinite skoraj vse jedi, od testenin in rižot do sladic in solat. Čili bo vizualno popestril balkon. Idealen je za vse, ki jim hrana nikoli ni dovolj pekoča.

Pepino ali melonasta hruška

V posode, ki jih boste postavili na sončno rastišče, lahko posadite tudi kakšne posebneže. Pepino ali melonasta hruška je vrtnina, ki spomladi modro zacveti, konec avgusta pa dozorijo plodovi, ki po okusu spominjajo na melono. Plod olupite in ga uporabite ne v zelenjavni, temveč v sadni solati.

Tomtato

Želite dve vrtnini v eni? Potem poiščite tomtato. To je češnjev paradižnik, cepljen na krompir. Paradižnik in krompir pripadata družini razhudnikovk in sta po naravi kompatibilna. Za cepljenje pridelovalci odberejo izključno brezvirusne rastline, brez GSO. Cepljenje pa opravijo ročno. Rastlino lahko posadite v večji lonec, na gredico ali v rastlinjak. Enako velja za ginetato – to je jajčevec, cepljen na krompir.

Mehiška kumarica

Če imate več prostora, lahko na sončni balkon umestite mehiško kumarico, ki je bujna ovijalka. Razvije veliko majhnih plodov (2,5 centimetra), ki po okusu spominjajo na kumarice, le da so bolj aromatični in malce kiselkasti. Rastlina je zelo odporna proti boleznim in nezahtevna za vzgojo.

Andska jagoda

Privlačna rastlina z okusnimi plodovi raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi, in zahteva veliko vode. Majhni oranžni plodovi andske jagode so podobni češnjevim paradižnikom in oviti s papirnato lupino, ki služi kot dekoracija pri jedeh. Plodovi so izredno sladki, z okusom po ananasu in pasijonki. Uporabni so sveži ali kuhani v kompotu in marmeladi.

Nasveti za gojenje

  • Tako za paradižnik in papriko kot za kumare in bučke velja, da bodo rastline krepkejše in odpornejše, če korenino ob presajanju posadite vsaj 5 centimetrov globlje, kot je rastla v lončku.
  • Sadilne posode morajo biti dovolj velike, sadike pa skozi sezono primerno pognojene in zalite. Prostornina loncev naj bo za paradižnike približno 30 ali 40 litrov, za paprike je lahko manjša.
  • Plodovke dobro uspevajo na toplem, zato posajene in zalite postavite na sončno in brezvetrno mesto.
  • Rastline redno zalivajte po zemlji in ne po listih. Odvečno vodo odlijte iz podstavka.
  • Zemlja ali substrat v lončku naj bo vselej nekoliko vlažen, nikoli pa premoker, sicer boste “utopili” rastline. Korenine namreč potrebujejo tudi zrak.

Fotografije: Flower Council of Holland, Blu, Blomster Landet, Visions BV, B.J. Flora Direct

Prejšnji članekPrva 3D-natisnjena hiša iz ilovice že stoji v Italiji
Naslednji članekAmbienti – 11. sezona, 14. oddaja
blank
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *