Vse na dosegu z invalidskim vozičkom: kako načrtovati kuhinjo za gibalno ovirane?

Kuhinja brez ovir (tudi inkluzivna kuhinja) omogoča starejšim in ljudem z gibalnimi težavami samostojno uporabo prostora in nemoteno izvedbo kuhinjskih opravkov. Zanjo je značilna prilagoditev pri omaricah, gospodinjskih aparatih, pultu in tudi ustrezna ureditev jedilnega kota, zaradi možnosti, ki jih prinaša tehnologija upravljanja na daljavo, pa so takšne kuhinje prava radost za uporabnika. Poglejmo podrobneje.

Po podatkih slovenskega statističnega urada trenutno okoli 10 odstotkov svetovnega prebivalstva oziroma okoli 650 milijonov ljudi živi z invalidnostjo. V Sloveniji je okoli 170.000 invalidov, v Evropski uniji pa jih je okoli 80 milijonov ali 16 odstotkov vsega prebivalstva. Foto: Pexels

Prilagoditev potrebam uporabnika

Gibalno ovirani v vsakdanjem življenju naletijo na številne probleme in se posebej v kuhinji lahko dostikrat zanesejo le na pomoč drugih. A to ne velja za inkuzivno kuhinjo, ki spodbuja samostojnosti in neodvisnosti invalidov. Obstajajo namreč različne rešitve, ki kuhinjo ergonomsko in po meri prilagodijo uporabniku na vozičku.  

Glavna vodila inkluzivne kuhinje so: vse omarice kuhinje morajo biti postavljene tako, da so dosegljive in dostopne. Višina pulta naj bo okoli 82 cm nad tlemi, pod njim pa prostor za dostop z vozičkom vsaj v višini 67 cm, kar ustreza višini kolen v sedečem položaju. Viseče omarice naj bodo avtomatizirane tako, da se ob pritisku na gumb police avtomatično spustijo in dvigajo, pečica naj bo na višini med 70 in 75 cm in opremljena z izvlečenimi vodili za lažje polaganje pekačev, medtem ko naj bosta pomivalni stroj in hladilnik dostopna na višini vsaj 40 cm ne pa več kot 140 cm nad tlemi.  

Napa naj bo zaradi lažje uporabe vgrajena v pult ali kuhališče, lahko pa je tudi klasična stropna, stenska ali vgrajena pod omarice, vendar v tem primeru pazite, da izberete takšno, ki jo je mogoče upravljati preko daljinskega upravljalnika. Upravljanje na daljavo pa bo prišlo prav tudi v primeru drugih aparatov. Tako na primer obstajajo že številni hladilniki, pečice, štedilniki, pomivalni stroji … ki jih lahko nadzorujete z mobilno aplikacijo oziroma jih povežete v sistem pametnega doma.

Foto: AMK

Dovolj gibalne površine za voziček

Kuhinja brez ovir tudi pomeni, da je na voljo dovolj gibalne površine. Tu so standardi zelo jasni, in sicer vrata v kuhinjo naj bodo za dostop z invalidskim vozičkom široka vsaj 90 cm, znotraj kuhinje oziroma delovnega trikotnika manevriranje z vozičkom potrebuje vsaj 150 x 150 cm radija površine, torej prostega prostora brez pohištva, vrat, oken. Tla pa naj bodo protizdrsna, primerna za kolesa vozička in zaščitena pred elektrostatično napetostjo.

Smiselna razporeditev delovne površine

Da bo kuhanje in priprava hrane potekalo čim bolj gladko, je treba veliko premisleka nameniti delovni površini. Pult naj bo organiziran na način, da je med prehodom iz enega opravila k drugemu potrebnega čim manj premikanja, idealno je imeti kuhališče na eni strani, pomivalno korito na drugi, vmes pa delovni prostor.

Pospravimo navlako

Za lažje manevriranje z invalidskim vozičkom po kuhinji je nenazadnje pomembno tudi to, da je v prostoru kar čim manj navlake. Umaknimo preproge, škatle, stole, ki so lahko napoti, odstranimo pragove oziroma višinske razlike med prostori premostimo s poševnimi kovinskimi letvami. Če je v kuhinji jedilna miza, pa naj tudi ta omogoča, da je pod njo možno brez ovir zapeljati voziček.

Foto: Pexels

Prejšnji članekVelika rezidenca majhnih dimenzij
Naslednji članekInspiracija: 6 prekrasnih A-frame hišk na drugi strani Atlantika
Novinarka in prevajalka, v prostem času pa športnica in knjižni molj. Stalno je na lovu za novostmi s področja bivanja, pri čemer jo najbolj navdušujejo kombinacije naravnih materialov in modernih tehnologij. Če bi morala izbrati en sam kos pohištva, ki bi ga lahko vzela s seboj na neobljudeni otok, bi bil to knjižni regal.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje