Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO

Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo 16. julija 2021, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in izbrana Plečnikova dela vpisal na seznam svetovne dediščine ter jim s tem priznal izjemno univerzalno vrednost.

0
Foto: David Lotrič Banović

Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.

Kot je v oceni nominacije zapisal ICOMOS, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks). Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture. 

Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju “izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini“. Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti, ki je utemeljena v svetovnem merilu.

Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila delovna skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za kulturo, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljane in zunanji sodelavci. Pri pripravi nominacijskega dosjeja so pomembno sodelovali še lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.

Vsi skupaj so se tudi zavezali za nadaljevanje prizadevanj v skladu z Unescovimi priporočili in standardi, kar je ključnega pomena pri celostnem pristopu k ohranjanju in varovanju dediščine v prihodnje.

Fotografije: Matevž Paternoster, MGML

Prejšnji članekHotel Bohinj: sodobno v dialogu s tradicionalno alpsko arhitekturo
Naslednji članekHiša Mandrova: »Obnova hiše v lastni režiji je velik podvig«
blank
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *