Družina iz Kranjske gore je postavila prav posebno alpsko hišo, ki očara že na prvi pogled.

V soseski Podbreg, ob reki Pišnici in le lučaj od jezera Jasna, si je dom postavila družina. Obe hčeri sta že odrasli, a starša sta vseeno želela hišo, v katero se bosta lahko s svojimi družinami vračali na obisk. Projektna naloga, ki sta jo postavila arhitektom, je bila zato precej zanimiva: pritličje sta želela zase, v nadstropju pa sta želela zasnovati prostore, namenjene občasnim obiskom njunih hčera.

Projekt je družina zaupala biroju Enota, ki sicer slovi po svojih večjih kompleksih (Termalija Family Wellness, Wellness Plesnik, park ob Semedelski promenadi ipd.). Svoj značilno organski pristop so tu reinterpretirali na drugačen način – skozi osnovni gradbeni material, les.

Strešna konstrukcija je nadomestila predelne stene

Les je v hiši protagonist. Lesene so stene, okna in vrata, stopnice, podeskan strop … Vidni strešni nosilci, ki nosijo kot da predimenzionirano streho, pa v prostoru, v katerem skorajda ni klasičnih sten, ustvarjajo pregrade, ločujejo prostore, nosijo stopnice in ustvarjajo posebno, alpsko vzdušje.

“Zasnovo stanovanjske hiše je oblikovala želja ustvariti enoten bivalni prostor, v katerem so uporabne površine razporejene po višini in s tem, brez dodatnih delitev, omogočajo različne nivoje intimnosti,” logiko prostora, ki se razvija po volumnu podstrešja, še dodatno razložijo arhitekti.

Podstrešje je maksimalno izkoriščeno: bivanjski prostori za hčerki se zvrstijo kar na treh nivojih, ki so smiselno umeščeni med nosilne elemente strehe, med seboj pa so zamaknjeni za pol etaže. Vsaka hči je dobila tudi svojo teraso s pogledom na reko in gozd.

Staro tesarsko znanje in milimetrsko natančen projekt

Arhitekti so hišo zasnovali v posebnem programskem orodju kot precizno načrtovan sistem nosilnih elementov, ki so se na gradbišču med seboj zložili ‘kot lego kocke’. Tesar je nosilne elemente oblikoval po načrtih in na gradbišču med seboj povezal – konstrukcija pa je bila postavljena v pičlem tednu dni.

“Les je uporabljen predvsem kot konstrukcijski material in je kot tak pri oblikovanju notranjega prostora jasno berljiv. Obenem povzema lokalno tradicionalen način gradnje, oblikuje svetlobo in senco ter s svojo navzočnostjo bistveno vpliva na značaj stanovanja,” še dodajo arhitekti.

Pomemben element v oblikovanju hiše je bila tudi zasteklitev: lesen interier namreč deluje zračno prav zaradi svoje svetlosti. Sprednja fasada je popolnoma zastekljena in pozimi pomaga pasivno ogrevati sicer nizkoenergijsko hišo, prostor pa še dodatno povezuje z vrtom in teraso, ki se skriva pod velikodušno odmerjenim napuščem.

Hiša – čeprav povsem pravokotna – je torej v svojem bistvu organska. Kot kakšna školjka ali cvet posnema logiko živega organizma, ki z najmanj elementi (in z najmanj energije) vzpostavlja maksimalno učinkovitost; hkrati pa se ta (na prvi pogled strogo matematična) logika razvije v čudovite, očesu prijazne, naravne oblike. Njena konstrukcija je čitljiva, trdna in logična; prostori – ki se mestoma odprejo vse do slemena in obiskovalcu že na prvi pogled razkrijejo svojo vsebino – pa intuitivni in elegantni.

Hiša tako ni drzna v svoji pojavnosti, prav nasprotno – s svojo racionalno postavitvijo in uporabo tesarskega znanja se subtilno staplja s svojo alpsko okolico, hkrati pa družini ponuja tradicionalno udobje na sodoben, svež način.

Arhitektura: Enota

Fotografije: Miran Kambič