V neokrnjeni naravi Skalnatega gorovja je arhitekturni studio noa* network of architecture ustvaril prav poseben objekt, namenjen kar trem generacijam. V ta namen so arhitekti reinterpretirali podobo ikonične hišice A-frame, rezultat pa je sofisticiran počitniški objekt z izmenjujočimi se skupnimi in zasebnimi prostori.

Ikonične hišice A-frame so v prvi polovici minulega stoletja vzklile v Ameriki in v 50. letih postale sinonim za počitniške objekte. Kmalu se je njihov sloves razširil tudi na Staro celino, a najbolj številčno zastopane ostajajo na drugi strani Atlantika. Tudi v zvezni državi Kolorado najdete vrsto hišic te tipologije, nekaj posebnega pa je zadnje delo arhitekturnega studia noa*network of architecture, ki je umeščeno v objem neokrnjene narave Skalnatega gorovja. Obkrožajo ga s snegom pobeljeni vrhovi gorovja in brezmejni borovi gozdovi ter nič kaj prijazne podnebne razmere.

Arhitekti so se pri snovanju hišice oprli na omenjeno tipologijo hišice A-frame, pri kateri streha v celoti nadomesti stranske zidove in zato odlično varuje pred vremenskimi razmerami. V ta namen so na novo interpretirali znamenito izčiščeno geometrijo A-frame in ustvarili udobno zavetišče, primerno za celotno družino. Glavni izziv pri oblikovanju objekta je bilo oblikovanje prostora za kar tri različne generacije pod isto streho. Pri načrtovanju tlorisa so tako morali upoštevati željo po zasebnosti vsake izmed generacij, hkrati pa umestiti primerne prostore, namenjene druženju. Tako so se poigrali z različnimi volumni in ustvarili večplastno prostornost, v nadstropjih pa so uredili bolj intimne prostore.

»Implementirali smo izčiščeno geometrijo in odprtost hišice A-frame, hkrati pa smo znotraj večjega volumna umestili več manjših prostorčkov. Prostorski koncept bi lahko v grobem primerjali kar z ruskimi babuškami,« je o konceptu povedal vodja projekta Andreas Profanter. Plod je 30 metrov dolga trikotna prizma, ki je na posameznih mestih prekinjena z volumni enake geometrije. Ti predstavljajo zasebne vile za lastnika, njune otroke in vnuke. V pritličju so uredili velik dnevni prostor, kuhinjo s kuhinjskim otokom in dve pisarni, ki pogledujeta proti vrtu, prostor pa z zgornjim nadstropjem povezuje samostoječe stopnišče.

Srce objekta je velik odprt kamin v pritličju, ki povezuje prostorno kuhinjo z veliko dnevno sobo. Z velikimi zastekljenimi površinami se hišica odpira proti neokrnjeni okoliški naravi in ponuja prekrasne poglede na zasnežene vrhove. Meja med notranjim in zunanjim je prav po zaslugi odprtih zastekljenih površin skoraj v celoti zabrisana skozi celoten objekt, v ta namen pa so arhitekti del lokalnih skal vpeljali tudi v sam interier objekta.

Fotografije: Dima Visualisation