Aljaž Vidrajz: umetnost oblikovanja mozaikov kot zvrst ustvarjalnega jezika

Mojstrsko izvedeni mozaiki so bili občudovani in cenjeni že tisočletja nazaj, s svojo estetsko vrednostjo pa se lepo ujamejo tudi s sodobnim dizajnom. Tega se dobro zaveda tudi Aljaž Vidrajz, ki je svoje življenjsko poslanstvo ujel v kopico mozaičnih koščkov, ki dandanes krasijo njegove mozaike. Mozaicist se ne boji izzivov in svoje mozaike nadgradi s številnimi nenavadnimi materiali, številne najde kar v okolici. Pred leti se je tako odzval povabilu na arabskem polotoku, kjer je ustvaril pravo mozaično mojstrovino, številne njene gradnike pa oblikoval kar iz puščavskega peska.

0

Mozaiki so odlična prispodoba življenja, saj so sestavljeni iz kopice bolj ali manj velikih delčkov, ki so vsak zase unikat, šele združeni pa tvorijo popolno celoto. Tudi na Aljaževi spletni strani lahko občudujemo kopico elegantnih mozaičnih podob, v katere je ujel najrazličnejše motive in materiale. Mozaicist dandanes velja za enega najbolj cenjenih mojstrov mozaične obrti, a kot pojasnjuje sam, so se njegove poti povsem po naključju križale z mozaikom. Vse se je začelo s študijem arhitekture, ki se je nadaljeval z izobraževanjem za krajinskega arhitekta, že med študijem pa je postalo jasno, da v njem vre velika potreba po umetniškem izražanju. Tudi ustvarjanju z rokami, pri tem pa po naključju naletel na mozaik.

»Na nekem obisku Italije, sem pristal v Spilimbergu, kjer se nahaja najbolj cenjena šola za mozaiciste. Ko sem stopil v poslopje sem v trenutku ugotovil, da je to medij, za katerega si želim, da bi postal moj ustvarjalni jezik. Vpisal sem se v šolo, se ob mozaiku začel učiti še Italijanščine (saj je pouk potekal izključno v tem jeziku) in začel tesero za tesero klesati svojo profesionalno pot. Mozaik je postal moj način razmišljanja, način videnja harmonije v urejenem neredu. Materiali pa so postali gradniki mojega umetniškega izražanja,« pove Aljaž, ki je po zaslugi Scuola Mosaicisti del Friuli mozaik spoznal v vsem njegovem bistvu.

Tekom izobraževanja se je lahko poglobil v zakonitosti in tehnike mozaikov, obenem pa pridobil ogromno dragocenega znanja o materialih. Že v času študija je položil na tisoče mozaičnih koščkov, znanje pa je njegovo ljubezen do mozaikov le še poglobilo. Kljub temu je šola predstavljala le odskočno desko, ob pomoči katere je postopoma razvijal samosvojo likovno govorico. V začetku se je osredotočil na materiale in barvne nianse ter v mozaike vpletel nenavadne materiale.

»Z igro senc, odsevov, tekstur in barv sem začel opazovalca nagovarjati, naj se mozaiku približa in se poglobi v njegove detajle. Nato sem postopoma začel posegati v prostor, razvil mozaično 3D tehniko in prestopil na umetniško pot, kjer moja dela odpirajo vprašanja,« pojasni mozaicist in dodaja, da je ustvarjanje mozaikov praktično vseživljenjsko učenje: »Seveda se učenje nikoli ne konča. Ustvarjanje mozaikov jemljem kot eksperimentalni proces in dovoljujem materialom, da me vodijo na tej poti. Prav preko tega, se rojevajo nove zamisli in odpirajo nove možnosti, zato si ne upam trditi, da je na tej poti mogoče kadarkoli osvojiti celotno znanje, kar pa je le še ena od zabavnih plati mozaika.«

Večji delež mozaikov ustvari v ateljeju, večja mozaična dela pa izdela po delih, na lokaciji pa spoji v celoto. Seveda se proces ustvarjanja ne začne v ateljeju, temveč izven njega. Temelj procesa je izbira in nabiranje osnovnih gradnikov. Aljaž pri tem priznava, da ga nagovarjajo predvsem kosi, ostanki predmetov, ki so že zaključili svojo življenjsko dobo. Z veliko strasti in ljubezni do dela jih predela in vdela v mozaike, s čimer zaživijo novo življenje v podobi umetniškega dela.

Takšna je tudi serija 200 del Takeoff, nastala iz različnih vrst marmorja ter gradnikov, ki jih je zbral ob čiščenju obale (steklo, otrdele kepe katrana, kovine). Povsem običajne najdbe umesti v živahne, a premišljene teksture ter jih oplemeniti z dragocenimi elementi, kot so ročno kuhano beneško steklo, zlato v steklu, poldragi kamni in drugimi. Ne izogiba se niti nekonvencionalnim materialom, ki še dodatno popestrijo njegove umetnine.

Celoten proces zahteva veliko mero iznajdljivosti in eksperimentiranja, kar pride do izraza predvsem pri umetniških rezidencah. »V Savdsko Arabijo sem bil povabljen kot eden izmed petdesetih umetnikov iz vsega sveta. Ko so ostali začeli slikati, se je izkazalo, da materialov, ki bi jih potreboval za svoje delo niso uspeli zagotoviti. S pestjo stekla z zlatimi lističi, mojim mozaičnim kladivcem, ki sem ga prinesel seboj, in veliko iznajdljivosti sem v naslednjem mesecu ustvaril meter krat dva metra štirideset velik mozaik The Heart of the desert. Določene materiale sem z inovativnimi postopki naredil iz puščavskega peska, ki je bil povsod okoli nas, veliko sem našel med ostanki na ‘gradbiščih’, kjer je sredi puščave rastlo mesto,« razkrije mozaicist.

Če je za veličastno »Srce puščave« potreboval mesec dni časa, pa številne umetnine zahtevajo tudi precej več. Za izdelavo mozaika Evidence, ki obsega površino 2,25 m2, je tako potreboval pol leta. Čas pa ni enota, s katero velja meriti mozaike, saj gre po mnenju Aljaža za večna umetniška dela, ki preprosto zahtevajo svoj čas: »O času je pri mozaiku zelo nehvaležno govoriti. Vedno pravim, da si vsak mozaik zasluži prav toliko časa, kot ga potrebuje. Ustvarjanje mozaikov je dolgotrajen proces, saj je potrebno vsako tesero – osnovni mozaični košček, odsekati na roke s pomočjo mozaičnega kladivca – martelline in jo s pinceto položiti na svojo mesto.«

V svojem ateljeju ustvari veliko izdelkov po naročilu, med njimi mozaičnih miz, kuhinjskih in kopalniških stenskih mozaikov, hišnih številk, spomenikov, obeležij ter nagrobnikov. Tudi umetniških del, ki krasijo dnevne prostore. V poseben izziv so mu mozaiki, ki jih je mogoče uporabiti na nekonvencionalen način. »Tako na primer sem s sodobno mozaično tehniko oblekel kamin gospe, ki je vanj želela ujeti zelo čustveno osebno zgodbo. Sam si želim, da mozaik ni le detajl, ki dopolni prostor, ampak ga pomaga sooblikovati,« pojasnjuje umetnik.

Svoje znanje nesebično prenaša naprej. Kot pove, je njegov atelje odprt za vse, ki bi se radi potopili v mozaično tehniko in v njej našli prostor za ustvarjanje, neke vrste meditacijo. »Svoje navdušenje nad mozaikom z veseljem delim med ljudi in opazujem, kaj vse jih mozaik uči. Je namreč tehnika, ki deluje terapevtsko, uči osredotočenosti, čuječnosti in prebuja kreativnost. Ustvarjanje mozaikov je odličen hobi za vse, ki si želijo obarvati čas po upokojitvi, k meni hodi veliko takšnih, ki imajo zelo odgovorne in stresne službe, ter potrebujejo odklop, ki premaga stres in jim vlije nove energije. Čudovito je delati tudi z otroci. Všeč jim je, ko v roko dobijo martelino in začno sekati marmor. Resnično sem ponosen na vse tiste, ki so k meni vstopili brez kakršnegakoli predznanja in sedaj v mozaiku ustvarjajo dih jemajoče podobe,« s ponosom pove Aljaž, čigar mojstrovine lahko občudujete na Instagramu. S svojim znanjem in izkušnjami deluje tudi na restavratorskem področju, saj verjame, da je nadvse pomembno, kako bomo ohranili svojo kulturno dediščino. Tudi njegovi mozaiki so del umetniške dediščine, ki bo še stoletja in tisočletja pričala o izjemnem talentu današnjih umetnikov mozaika.

Prejšnji članek2022 je Plečnikovo leto
Naslednji članekRazkošje kopanja: v tla vgrajene kopalne kadi
blank
Milenijski metulj, razpet med novinarstvom in arhitekturo. Arhitektka po študiju in novinarka po duši, ki ves prosti čas preživlja v naravi, večere pa ob iskanju inspiracij za nove projekte. Njeno življenje je gibanje, mirovanje ji je tuje. Ko zaključi s prenovo predsobe, že se loti postavljanja DIY mačjega praskalnika in sočasno išče ideje za namizni aranžma. Recept za srečo: velika lesena jedilna miza za druženja in pasje dlake.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *