Med najboljšimi evropskimi urbanimi javnimi prostori tudi dva slovenska

Med 326 projekti sta se v ožji izbor uvrstila kar dva slovenska - Trafika Outsider in Krater, oba v Ljubljani.

0

Odprt javni prostor, kot smo videli v času zaprtja med epidemijo, je izjemno pomemben, saj oblikuje družbeno zavest in tudi najbolj ranljivim skupinam ponuja prostor za druženje, sprehod ali uživanje na svežem zraku in v sončnih žarkih. Tisti, ki so omejitev javnega življenja preživeli v stanovanjih, so se (morda prvič) zavedli pomena urejenih javnih površin; pa tudi tisti v hišah se niso branili (varnega) druženja na skupni dovozni poti ali v bližnjem parku.

Evropska nagrada za urbane javne prostore je bienalna nagrada, ki jo podeljujejo od leta 2000 projektom, ki preoblikujejo in oživljajo javni prostor v evropskih mestih. Letos je v izbor prispelo rekordno število projektov. Mednarodna žirija pod vodstvom inženirke agrikulture in krajinske oblikovalke Terese Gali-Izard je izbrala pet projektov, ki se bodo potegovali za 11. nagrado, ki jo podeljuje CCCB – Center za sodobno kulturo Barcelone.

FINALISTI

Catharijnesingel, 2020

Utrecht, Nizozemska

OKRA landschapsarchitect

Iz ulice v vodni element: del nekdanjega obrambnega jarka v Utrechtu je bil v preteklosti preobražen v cesto. Krajinski arhitekti so ta del revitalizirali – odstranili cestni promet, v kanal spet spustili vodo ter revitalizirali bregove kanala z novo vegetacijo, peš in kolesarskimi potmi ter urbano opremo, ki vabi prebivalce mesta, da se tu ustavijo in spočijejo. »Arhitekti so uvedli novo, naravno in zdravo mikroklimatsko okolje v mesto, ki bo imelo pomembno vlogo v uravnavanju posledic globalnega segrevanja na mesto,« so zapisali žirantje.

Flow, 2021

Bruselj, Belgija

POOL IS COOL, Decoratelier Jozef Wouters

Štiri desetletja je od tega, ko so v Bruslju zgradili zadnji bazen na odprtem. Skupina mladih entuziastov je prekinila to ‘suho obdobje’ ter kar sama poprijela za delo. Zgradili so bazen, okoli njega pa še več odprtih, začasnih struktur, ki za mlade pomenijo bogata zbirališča na svežem zraku in ob vodi. Gre za preprosto, ekonomično, modularno rešitev, ki jo lahko brez težav postavi civilna družba. »Ta rešitev pokaže, kako lahko prav vsak prispeva k oblikovanju aktivnega in zdravega javnega prostora.«

Hage, 2021

Lund, Švedska

Brendeland & Kristoffersen architects, Price & Myers

Katedrala v Lundu je želela mestu odpreti svojo posest in ustvariti nov odprt javni prostor, nepozidan in neurejen, pravo nasprotje logiki hitre urbanizacije okoliškega urbanega tkiva. Svojo zemljo, s treh strani obzidano z visokim zidom, a nikoli izrabljeno, je Cerkev odprla proti mestu. Zemljišče se zdaj razvija v svojem tempu, skupaj z željami meščanov – lastniki pa želijo, da bi postal neke vrste hortus inconclusus – nedokončani vrt.

Trg Saint Sernin, 2020

Toulouse, Francija

Joan Busquets, Pieter-Jan Versluys, BAU

S prenovo trga Sv. Sernina v Tolousu so temu zgodovinskemu mestnemu tkivu povrnili njegovo nekdanjo veličastnost. Promet, ki je do nedavnega zasedal površino, je bil umaknjen, posekana drevesa pa so bila nadomeščena. »Zelo preprosta ideja, uporaba preprostih materialov ter prepoznavanje dediščine tega prostora so postali mehanizmi projekta za reaktivacijo te ogrožene javne površine. Nastala je javna površina, na kateri se lahko odvija široka paleta javne rabe.«

»Sporta pils dārzi« urban garden in Riga, 2021

Riga, Latvija

Artilērijas dārzi

Urbani skupnostni vrt je rezultat javne iniciative, da bi neizrabljeno zemljišče vključili nazaj v mestno tkivo. Projekt vključuje tako mešane zasaditve kot javne prostore, ki lahko postanejo prizorišča intimnih dogodkov. »Rezultat je nov sistem, model za urbani prostor, ki združuje produktivni, kulturni in socialni vidik javne rabe z integracijo naravnih elementov v javni prostor.«

Žirija je izbrala tudi dvajset projektov, ki se sicer ne potegujejo za glavno nagrado, bodo pa postali del arhiva Evropske nagrade za urbani javni prostor. Med njimi sta tudi dva slovenska projekta.

Kiosk Outsider, 2021

Ljubljana

Nina in Matevž Granda

Mali urbani kiosk na Vegovi, ki ga je zasnoval Jože Plečnik in je bil dolga leta zapuščen, sta urednika revije Outsider oživila kot prijeten prostor in spodbudo za organizacijo javnega programa v lastni režiji.

Krater, 2021

Ljubljana, Slovenija

J. Buscarino, Rok Oblak, Agrodivizija, Zavetišče za zavržene rastline, Društvo za permakulturo Slovenije, Trajna, Prostorož

Ta projekt, model za sodobno prenovo, je izkoristil 4000 m2 zapuščene gradbene jame ob Peričevi ulici za Bežigradom za urbani laboratorij sobivanja z naravo. Poleg številnih delavnic, ki se osredotočajo na izrabo naravne biomase, hkrati ponuja začasni dom številnim ustvarjalnim, ekološkim in aktivističnim organizacijam, ki tu organizirajo različne dogodke.

Prejšnji članekSpet pospravljate? S to metodo boste čiščenju doma namenili le 25 minut na dan!
Naslednji članekSodobna sredozemska rezidenca na prečudovitem Parosu
Notranja oblikovalka, ki rada izkuša, opisuje in oblikuje lepe prostore. Ceni kvalitetno oblikovanje, dobre zgodbe in raznolike stile, ki jih srečuje na svoji profesionalni poti. Dosegljiva na spodnjih kontaktih:

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *